Roza

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Roza na 213. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Roza poimenovanih 820 (1971: 1650; 1997: 1547; 2007: 1003) prebivalk Slovenije. Različice: Rosa (2012: 136), Rosana (277), Rosanda (149), Rosina (7), Rosita (40), Rozalija (3152, 89. mesto), Rozana (66), Rozi (42), Rozika (159), Rozina (406), Rozka (13), Roža (105), Roža Marija (26), Rožamarija (16), Ruža (461), Ružica (479).

    God:

    • 6. marec /nekdaj, zdaj 4. september
    • 23. avgust
    • 4. september
    • 20. oktober

Ime Roza izhaja iz latinskega imena Rosa. To je nastalo iz latinskega rosa v pomenu 'vrtnica'. Ustrezno slovensko je roža 'vrtnica; cvetlica sploh', ki jo etimološko (M. Furlan, M. Snoj) razlagajo kot sprejeto iz starovisokonemškega rōsa, srednjevisokonemško rōse, nemško Rose 'vrtnica', kar je iz latinskega rosa 'vrtnica'. Nanjo se navezuje manj rabljena različica Roža. Tej ustreza hrvaško ali srbsko ime Ruža z manjšalnico Ružica, ki ju imajo pri nas večinoma priseljenke s hrvaškega ali srbskega jezikovnega področja in njihove potomke. Ime Roza je lahko tudi skrajšana oblika imen, tudi zloženih, ki se začenjajo z Rosa-, npr. Rozalija, v nemščini Rosalinde, Rosamunde, Roselore, Rosemarie. Različice Rozana, Rozi, Rozika, Rozka so tvorjenke na ‑ana, ‑i, ‑ika in ‑ka iz imena Roza. Ime Rosa, kot tudi izpeljanke Rosana, Rosanda, Rosina, Rosita, je lahko izvirno latinsko Rosa, lahko pa se povezuje tudi s slovenskim rȏsa 'drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah' in 'drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh'. Ime Rosana je lahko tudi zloženka iz Rosa in Ana, ime Rosanda pa tvorjenka na ‑da iz imena Rosana.

V koledarju so: 23. avgusta Roza iz Lime († 24. 8. 1617), zavetnica Latinske Amerike; Roza Wang-Hoei, kitajska mučenka († 1900); 4 septembra (nekdaj 6. marca) Rozalija, italijanska spokornica iz Viterba († 1252); 4. septembra devica Rozalija iz Palerma († 1166); 20. oktobra kartuzijanka Rozalina († 1329).

Zajemi vsak dan

Človek je ustvarjen po Božji podobi in mora sodelovati s Stvarnikom pri dopolnjevanju stvarstva in zaznamovati zemljo z duhovno podobo, ki jo je sam prejel.

(bl. Pavel VI.)
Nedelja, 19. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh