Inocenc XI. (1611-1689)

12. avgust

Če bi hotel vsem ugajati, ne bi bil Kristusov apostol,« je zapisal sveti Pavel. Po tem načelu je ravnal papež Inocenc XI., ki je bil branilec svobode Cerkve proti nasilju razbrzdanega francoskega kralja Ludvika XIV., ki so mu pravili 'sončni kralj'. Bil je kos vsem diplomatskim spletkam, mož, ki je klečal samo pred božjim Veličastvom, nikoli pa pred mogočniki tega sveta.

InocencInocenc XI. je bil v vsakem pogledu najpomembnejši papež 17. stoletja. Preden je postal papež, se je imenoval Benedetto Odescalchi in luč sveta je zagledal 19. maja 1611 v severnoitalijanskem mestu Como. Mikal ga je vojaški stan, a si je izbral študij prava, ki ga je končal v Neaplju z doktoratom, potem pa se je nenadno odločil za duhovniški poklic. Živel je zgledno, bil je pošten in preprost, odlikoval se je v dobrodelnosti. Ko mu je bilo komaj štiriintrideset let, je že postal kardinal. Ko je francoski kralj Ludvik XIV. hotel papeža vpreči v voz svoje absolutistične politike, je bil kardinal Odescalchi njegov odločen nasprotnik. Kralj mu je to zameril. Ko naj bi Odescalchi leta 1670 postal papež, ga je Francija odklonila.

V novem konklavu leta 1676 je bilo treba čakati dva meseca, da je Ludvik XIV. njegovi izvolitvi nehal nasprotovati.

Kot papež se je zapisal v zgodovino po tem, da je obsodil zmotne nazore kvietizma, naziranja, da je prava krščanska popolnost v popolnem miru in pasivnosti duše, ter laksizma, moralnega nauka, po katerem je pravilno to, kar je lažje. Najhujše spore je imel s francoskim kraljem Ludvikom XIV. Ta je leta 1681 vsilil štiri 'galikanske člene', ki poudarjajo, da je kralj v vseh časnih zadevah od cerkvene oblasti neodvisen, papeževa oblast pa je – celo v odločitvah učiteljske službe – na njegovem ozemlju omejena. »Sinovi moje matere so se bojevali proti meni,« je zapisal papež Inocenc XI. na začetku svojega pisma, v katerem je 'galikanske člene' odločno zavrnil.

Papež Inocenc XI. je Cerkev vodil trinajst let in ves čas si je prizadeval, kako bi Evropo ubranil pred turškimi vdori. V več let trajajočih pogajanjih mu je uspelo, da je prišlo do zveze med Poljsko in avstrijskim cesarjem, kateri so se nato pridružile še Benetke in Rusija. Vso krščansko Evropo je pozival k molitvi. Turško vojsko, ki je štela 160.000 mož, je združena vojska Poljakov, cesarja in državnih stanov 12. septembra 1683 pred Dunajem do nog potolkla. Evropski zahod je bil rešen. »Tvoja desnica, Gospod, je premagala sovražnika,« je dal Inocenc XI. vtisniti na spominske kovance in za vso Cerkev zapovedal poseben praznik v čast Marijinemu imenu.

Po svetniškem življenju je Inocenc umrl 12. avgusta 1689. Svojega velikega prednika je za blaženega razglasil papež Pij XII. leta 1956.

Osebno ime Inocenc je pri nas neznano in imenoslovec Janez Keber ga v svojem Leksikonu imen niti ne omenja.

Zajemi vsak dan

Duha sovraštva, duha brezumja zmagaj v vsem našem javnem in zasebnem življenju Duh ljubezni in Duh modrosti – Sveti Božji Duh.

(Janez Evangelist Krek)
Nedelja, 20. August 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh