Florentina (umrla 610/612)

God: 20. junij

Svetnica je znana povsod med Španci, saj spada s svojimi tremi brati, ki so vsi svetniki, med utemeljitelje španske vernosti. Največ je sodelovala z bratom sv. Leandrom, sama pa je vzgojila mlajšega brata sv. Izidorja Seviljskega, slovečega cerkvenega učitelja. Florentina se je rodila nekaj pred letom 550 in se je z očetom Severijanom iz rodne Cartagene umaknila pred Bizantinci v Sevillo. Bila je bister in prisrčen otrok, ki je zgodaj vzljubil Sveto pismo in premišlje­vanje. Kazala pa je tudi dejansko dobrotljivost in blag vpliv na svojo okolico.

Ko sta družini umrla oče in mati, je Florentina prevzela vzgo­jo najmlajšega brata Izidorja, ki se je rodil šele v Sevilli. Odrasli bratje so odšli vsak za svojim meniškim duhovniškim poklicem, Florentina pa je oddala Izidorja preskušenim učiteljem in odšla k starejšemu bra­tu Fulgenciju, škofu v Eciji. Tam je ustanovila družbo redovnic, kateri je redovna pravila po letu 575 izdelal brat Leander po vrnitvi iz Cari­grada. Podlaga pravilom je bila ista, kakor jo je določil sv. Benedikt za sestro Sholastiko; Leander pa jim je dodal premišljena dopolnila, pri­merna za španske razmere. Stara poročila soglasno hva­lijo vzgojiteljske vrline svete Florentine, njeno modrost, učenost in po­nižnost. Medtem ko so njeni trije bratje kot dušni pastirji, učenjaki in državniki svoje sile zastavili za široko versko prevzgojo ljudstva, ki je delno šele tedaj prešlo iz arijanstva v katolištvo, je Florentina dopol­njevala njihovo delo kot vzgojiteljica žena in posebej še njene elite v redovnih ustanovah. Umrla je med letoma 610 in 612. Njen grob so prvotno častili v seviljski stolnici, kjer sta bila pokopana tudi brata sv. Leander in Izidor. Pred Mavri so relikvije sv. Florentine pozneje pre­nesli na skrit kraj, zdaj pa jih hranijo največ v Plasenciji, nekaj pa še v Murciji in Escorialu.