Zgodba o koledarju

zgodovina koledarja0Prvi januar 2001 je začetek ne samo novega leta, temveč tudi nove­ga, 21. stoletja in novega, tretjega tisočletja. Ob tem izrednem časovnem prelomu bo še bolj zanimivo prebrati kratko zgodbo o ko­ledarju. Kdaj in kako je nastal, kako se je v teku časa spreminjal? Kakšen koledar uporabljamo danes? Ali je mogoče sestaviti "popoln" koledar?

NASTANEK KOLEDARJA

    Kdaj se začenja dan

    Osnovna enota koledarja je dan: 24 ur ali 1440 minut, 86.400 se­kund, od katerih je vsaka malo daljša od utripa srca. Dandanes se civilni dan povsod po svetu pričenja opolnoči po krajevnem času. Pri Babiloncih se je dan pričenjal s sončnim vzhodom, pri Grkih in Judih pa z njegovim zahodom. V cerkveni rabi se še vedno sma­tra, da je začetek novega dneva sončni zahod, zato se slavje ve­likih praznikov pričenja zvečer pred njimi. Pod imenom "dan" obi­čajno mislimo obdobje svetlobe med jutranjo zarjo in večernim mra­kom.

Koledar je oznaka za različne načine računanja časa oziroma za razdelitev časa po dnevih, tednih in mesecih. Koledar nam je postal tako domač, da si skoraj ne moremo misliti, da ga nekoč ni bilo.Narekovale so ga življenjske potrebe ljudi v pradavnini. Najbrž je že prazgodovinski človek v starejši kameni dobi znal najti vzroč­no povezavo med zaporednimi menjavami klimatskih pogojev (vročina, mraz, suša, dež, sneg), dogajanjem v živalskem (parjenje) in rast­linskem svetu (zelenitev, cvetenje, zorenje sadežev, odpadanje li­stja) z rednim ponavljanjem nekaterih astronomskih pojavov (lunine mene, spreminjajoči se položaj sonca na nebu). Sodijo, da je iz­sledke teh opažanj znal izrabljati šele v mlajši kameni dobi (ok. 4000 do ok. 2000 pred Kr.), ko se je začel načrtno ukvar­jati z živinorejo in poljedelstvom in je moral izbrati najprimer­nejši čas za setev in druga dela.

    Meseci so različni

    Koledarski mesec je čas, ki ga porabi Luna, da opravi svojo pot menjav. To traja nekaj več kot 29,5 dni. Različne oblike Lune (od mlaja do zadnjega krajca) predstavljajo različne kote njene osvet­litve. Kozmični mesec je čas, ki ga porabi Luna na svojem krožnem potovanju od neke zvezde in nazaj do nje, kar znaša nekaj več kot 27 dni. Druge oblike meseca so: tropski (nekaj nad 27 dni), sino­dični (od ene lunine mene do druge), solarni mesec (30,4 dni).

IZNAJDITELJI KOLEDARJA

Prvi poklicni "koledarniki" so bili duhovniki v Babilonu in Egip­tu. Preučevali so gibanje Sonca, Lune in drugih nebesnih teles ter sestavili koledarje tako dobro, da so nekateri od njih še danes uporabni. Sama beseda "koledar" izvira iz starega Rima. Prvi dan njihovega štetja časa se je imenoval "calendae" (po glagolu calo ­kličem), ker ga je za to določen duhovnik oklical na Kapitolu in sicer zato, ker so morali biti na začetku meseca poravnani vsi dolgovi.

Koledar starih Babiloncev se je ravnal po Luni in po Soncu, imel je 12 Luninih mesecev po 29,5 dni, tako da je leto imelo 354 dni. Razliko 11 dni in 6 ur so izravnavali tako, da so od časa do časa dodajali "skrajšani mesec". Stari Egipčani so bili prvi, ki so Lunin koledar zamenjali s Sončnim koledarjem. Pri njih se je Ieto začenjalo tedaj, ko je Nil, "hranitelj dežele", preplavil bregove. Prav takrat pa je malo pred sončnim vzhodom na vzhodnem nebu zašla zvezda Sirius. Zvezdoslovci so izmerili, da se ta pojav ponovi redno vsakih 365 dni. Tako so dobili časovno enoto, ki je zelo blizu današnjemu sončnemu letu, katero traja 365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund. Egipčansko leto je bilo razdeljeno na 12 mesecev po 30 dni, na koncu leta pa so dodajali še pet dni. Pomanj­kljivost tega koledarja so odpravili pod faraonom Ptolomejem III., ki je leta 238 pred Kr. odredil, da se vsake štiri leta doda en dan. Egipčanski koledar je postal podlaga za vse poznejše koledar­je, tudi našega.

    Dolžina leta

    Leto je časovno obdobje, ki ga potrebuje Zemlja, da naredi poln krog po krožnici okoli Sonca. Ko se za čas izteče, je Zemlja na istem "startnem mestu" v svoji krožnici in Sonce je navidez na istem mestu na nebu. Za svoj krog okoli Sonca Zemlja potrebuje 365,2422 dni, kar pomeni 365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund. Vsak koledar, katerega leto ne odgovarja temu številu, bo brez glave potoval skozi letne čase.

RIMSKI/JULIJANSKI KOLEDAR

Naš koledar je urejen po vzoru rimskega koledarja, ki ga je leta 46 pred Kr. izdelal grški matematik in astronom Sosigen po naroči­lu takratnega vladarja Julija Cezarja in se zato imenuje julijan­ski. Prvotni rimski koledar iz 7. stol. pred Kr. je imel 10 mese­cev s 304 dnevi v letu, ki se je pričenjalo z marcem. Kasneje so dodali še meseca januar in februar, ki pa sta prišla na konec. Vsaka štiri leta so duhovniki v koledar samovoljno vstavili doda­ten mesec, kar je povzročalo veliko zmedo. Tej je hotel napraviti konec Julij Cezar. Sosigen mu je nasvetoval, naj za osnovo leta vzame 365 dni in 1/4, vsako navadno leto naj ima 365 dni, vsako četrto leto pa naj bo prestopno s 366 dnevi. Takrat so tudi dolo­čili število dni posameznih mesecev, ki velja še danes: 7 mesecev (januar, marec, maj, julij, avgust, oktober, december) po 31 dni, 4 meseci (april, junij, september, november) po 30 in februar z 28 dnevi v navadnem oziroma 29 v prestopnem letu. Za začetek nove­ga leta je določil januar. Po Juliju Cezarju je dobil ime sam ko­ledar pa tudi sedmi (prej peti) mesec - julij. Ko so duhovniki spet naredili zmedo, je leta 8 pred Kr. koledar nekoliko popravil cesar Avgust in v spomin na to se po njem imenuje osmi mesec ­avgust.

"NAŠ" GREGORIJANSKI KOLEDAR

Tropsko leto, časovni presledek med dvema zaporednima prehodoma Zemlje skozi točko pomladnega enakonočja (21. marca), ni dolgo točno 365 dni in 6 ur, kot predpostavlja julijanski koledar, tem­več je za 11 minut in 14 sekund krajše.

    Tuja in naša imena dni

    Tuja imena dni v tednu:so povezana s sedmimi planeti, ki so jim stari zvezdoslovci pripisovali velik vpliv na življenje. Planeti nosijo imena antičnih bogov, vladarjev prve ure določenega dneva. Ponedeljek (dan po nedelji) je dan Lune (it. lunedi); torek je dan Marsa (it. martedi), po naše pa drugi (vtori) dan tedna. Sre­da je dan Merkurja (it, mercoledi), v slovenščini pa "sredina ted­na". Jupitrov dan je na Slovenskem četrtek (t.j. četrti). Dan Ve­nere je na Slovenskem petek - peti dan. Naša sobota, ki je v dru­gih jezikih dan Saturna (angl. Saturday), pri nas nosi ime po heb­rejskem izrazu za dan počitka v stari zavezi (sabat), nedelja, dan Sonca (nem. Sonntag), je pri nas posvečeni dan, ko se ne dela.

Do leta 1582 je ta razli­ka narasla na skoraj 10 dni: pomladno enakonočje bi bilo namesto 21. že 11. marca. To bi vplivalo na datum praznovanja velike noči, glavnega krščanskega praznika. Koncil v Niceji (leta 325) je nam­reč določil, naj se velika noč praznuje vsako leto v nedeljo po prvi pomladni polni luni. Papež Gregor XIII. je zato ukazal, da se leta 1582 izpusti deset dni; tako je 4. oktobru sledil 15. ok­tober. Odredil je tudi, naj bodo prestopna samo tista 100-letna leta, ki so deljiva s 400. Določil je, naj velja kot začetek po­mladi 21. marec. Ta preurejeni koledar, ki se po tem papežu imenu­je gregorijanski, so brž sprejele katoliške dežele Italija, Špa­nija, Portugalska in Poljska, dolgo časa so ga zavračali protes­tanti in vzhodni kristjani, ki so se za bogoslužno rabo še naprej držali julijanskega. Med njima je 13 dni razlike, zato naši pravo­slavni bratje obhajajo svoje praznike kasneje kot katoličani (božič 6. januarja).

BOMO IMELI SVETOVNI KOLEDAR?

Tudi naš gregorijanski koledar, ki ga uporabljamo, ni najpopolnej­ši. Modre glave že dolgo razmišljajo o koledarju, ki bi ga spreje­li po vsem svetu. Že leta 1923 je Svetovna koledarska zveza posla­la Društvu narodov v Ženevi, predhodniku današnje OZN, predlog novega koledarja, po katerem bi leto imelo štiri enaka trimesečja s po 91 dnevi. Novo leto in vsako trimesečje bi se vedno začelo z nedeljo. Po mnogih sejah so razni odbori svetovne organizacije sklenili, da se predlagana reforma zaenkrat odloži, ker ima seda­nja koledarska ureditev tako trdno tradicijo, da bi jo težko od­pravili.

    Lepa slovenska imena mesecev

    Imena mesecev, ki jih danes uporabljamo, so iz rimskega koledarja, ko je leto, ki se je pričenjalo z marcem, imelo le deset mesecev, kasneje, kot že povedano, so jim na koncu dodali dva. Slovensko ime za januar je prosinec (sonce že proseva), februar je svečan (sečnja - krčenje sveta), marec je sušec (mesec brez dežja), april mali traven (trava začne poganjati), maj veliki traven (trava je visoka), junij rožnik (vse je v cvetju), julij je mali srpan (za­čenja se žetev), avgust veliki srpan (žetev je na višku), septem­ber je kimavec (živina "kima" na paši), oktober vinotok (vino se pretaka), november listopad (listje odpada) in december gruden (zemlja zmrzuje v grude).

O preureditvi koledarja se je razpravljalo tudi na drugem vatikanskem koncilu. Mnogi so izrazili željo, da bi največje krš­čanske praznike, zlasti veliko noč, obhajali vsi kristjani isto­časno. Po predlogu zgoraj omenjenega "svetovnega" koledarja bi bila velika noč redno 8. aprila, kar bi bilo zelo blizu datumu ju­dovske velike noči. Katoliška Cerkev modri preureditvi koledarja ne nasprotuje. Na koncu Konstitucije o svetem bogoslužju drugega vatikanskega koricila je dodatek z izjavo o popravku koledarja. Tam je rečeno, da se "sveti Cerkveni zbor ne upira določitvi stal­no iste nedelje za velikonočni praznik, če na to pristanejo priza­deti, zlasti bratje, ločeni od edinosti z apostolskim sedežem". V drugi točki pa je rečeno, da je za katoliško Cerkev sprejemljiv samo tak koledar, ki "ohrani in brani teden s sedmimi dnevi in nedeljo".

Koledar cerkvenega leta

Poleg običajnega koledarja, ki mu pravimo tudi civilni, poznamo še koledar za cerkveno ali bogoslužno leto. To se pričenja na prvo adventno nedeljo - navadno je to zadnja nedelja novembra ali prva v decembru - končuje pa se na praznik Kristusa kralja (četrto ne­deljo novembra).

    Kitajski živalski koledar

    Kitajski lunin koledar je najdaljši kronološki zapis v zgodovini: sega nazaj v čas ok. leta 2600 pred Kr, ko je cesar Huang Ti uve­del uvedel prvi ciklus zodiaka - živalskega kroga. Celoten ciklus traja 60 let, sestavlja pa ga pet krogov s po 12 leti. Kitajski lunin koledar daje vsakemu od dvanajstih let ime po eni od živa­li, ki so prišle, kot pripoveduje legenda, pozdravit Buda, preden zapusti Zemljo. Povabil je vse, prišlo pa jih je samo dvanajst (podgana, vol, tiger, zajec, zmaj, kača, konj, koza, opica, petelin, pes, svinja) in Buda jih je nagradil, da je po njih dal imena letom. Kitajci verujejo, da žival leta, v katerem se nekdo rodi, vpliva na njegovo osebnost in pravijo: "Ta žival se skriva v tvojem srcu." (Leto 2001 je leto kače.)

Ta koledar, ki po datumih civilnega koledarja ure­ja bogoslužje katoliške Cerkve, je bil preurejen leta 1969 po smer­nicah drugega vatikanskega koncila. V splošnih določbah tega odlo­ka o cerkvenem letu in koledarju je rečeno: "Sveta Cerkev na dolo­čene dneve v teku leta obhaja sveti spomin Kristusovega odrešilne­ga dela. Vsak teden se na dan, ki mu pravimo Gospodov dan ali nede­lja, spominja Gospodovega vstajen.ja; enkrat na leto, to je o veliki noči, na svoj največji praznik, obhaja Gospodovo vstajenje skupaj z njegovim zveličavnim trpljenjem. V teku cerkvenega leta pa raz­grinja celotno Kristusovo skrivnost in obhaja spomin svetniških godov." Adventni čas (adventne nedelje, ki uvajajo v praznovanje Jezusovega rojstva na božič, 25. decembra, so štiri, adventni ted­ni pa lahko le trije) pripravlja na praznik Jezusovega rojstva in kratek božični čas. Priprava na največji krščanski praznik, Jezu­sovo vstajenje, je nekoliko daljši postni čas, salvje se potem raztegne na nekaj tednov velikonočnega časa, sledi pa najdaljše obdobje "med letom" ali "navadni čas". Bogoslužni koledar katoli­ške Cerkve je splošni, ki velja za vse katoličane rimskega obreda, in posebni za krajevne Cerkve. Tak koledar vsako leto izdaja tudi Cerkev na Slovenskem.

Različna štetja

    Koledar je tudi knjiga

    Pod geslom "koledar" najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega je­zika tudi razlago, da se tako imenuje "knjiga, ki vsebuje poleg koledarskih podatkov še praktično poučne in literarne sestavke". Od takih knjig je nedvomno najbolj znan Mohorjev koledar, ki ga od leta 1873 izdaja Slomškova Mohorjeva družba, najstarejša slovenska knjižna založba. Leta 1895 je Mohorjeva družba imela ok. 66.000 članov, takoj po prvi svetovni vojni pa celo 90.000 in toliko ko­ledarjev je tisto leto romalo v slovenske domove. V Mohorjevih ko­ledarjih, ki so bili zelo priljubljeno branje, so sodelovali šte­vilni mojstri peresa in čopiča. Poznamo še veliko raznih drugih podobnih koledarjev. Predhodnica koledarja je bila pratika.

 

Na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja 2001, se bo zaklju­čilo jubilejno sveto leto ob 2000-letnici Kristusovega rojstva. Za kristjane je to osrednji dogodek v zgodovini našega planeta, za velik del svetovnega prebivalstva pa izhodišče za štetje let naprej in za računanje nazaj. Mnogi dosledno govorijo in pišejo "pred Kristusom" in "po Kristusu", drugi uporabljajo izraza "pred našim štetjem" in "po našem štetju". Znano je, da izračun letnice Jezusovega rojstva, ki ga je leta 532 napravil skitski menih Dio­nizij Mali v Rimu, ni prav točen, vendar to bistva stvari ne spre­meni. Njegovo štetje let je v 8. stol. prevzela Francija, kmalu še druge evropske države. Uzakonil pa ga je pravzaprav šele gregori­janski koledar. Letnice krščanske ere/dobe se označujejo z latin­skima črkama AD (Anno Domini - leta Gospodovega), kar pomeni: to­liko let je preteklo od rojstva našega Gospoda, ki je isti "včeraj, danes, vedno", kot je zapisano v logotipu iztekajočega se svetega leta.

Poznamo še druge načine štetja let. Stari Grki so jih šteli po raznih vladarjih, najbolj znano pa je njihovo štetje po olimpiadah. Naše leto 2001 je leto 2777 olimpijske ere, kajti prve olimpijske igre antike so bile leta 776 pred Kr. Rimljani so se v štetju let ravnali po ustanovitvi mesta Rim (ab urbe condita) leta 753 pred Kr. Izhodišče judovskega merjenja časa je leto 3761 pred Kr., ki je po izračunih njihovih učenjakov datum ustvarjenja sveta: pre­prosto so sešteli leta raznih seznamov in rodovnikov, ki jih nava­jajo starozavezne knjige Svetega pisma. Za muslimane pa se čas za­čenja z datumom 16. julija 622 po Kr., ko je ustanovitelj njihove vere Mohamed bežal iz Meke v Medino. Leto 2001 je po muslimanskem koledarju leto 1379.

Čuk S., Priloga, v: Ognjišče (2001) 1, str. 58.

Zajemi vsak dan

Človek je ustvarjen po Božji podobi in mora sodelovati s Stvarnikom pri dopolnjevanju stvarstva in zaznamovati zemljo z duhovno podobo, ki jo je sam prejel.

(bl. Pavel VI.)
Nedelja, 19. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh