Živeta ljubezen

Star sem petinštirideset let. Krščen sem bil kmalu po rojstvu, prejel sem tudi vse preostale zakramente, ki mi pripadajo glede na leta, stan in zdravstveno stanje... tako da lahko katerikoli cerkveni ali državni birokrat pride do zaključka, da sem vernik vse svoje življenje.
Držim se zapovedi, ob nedeljah in za praznike sem pri maši, živim po določenih pravilih in principih, tako da lahko tudi moji bližnji – znanci in sosedje – pridejo do enako birokratskega zaključka, da sem vernik.
Ne bom si delal utvar, da sem pretirano znana osebnost, pa čeprav sem se že nekajkrat pojavil v križankah, a če boste kogarkoli, ki je kdaj slučajno slišal zame, vprašali, kdo ali kaj sem, bo skoraj zagotovo rekel, da sem vernik.
Torej sem vernik, ni druge!
Vendar: ali sem veren?! In: kakšna je moja vera?!
V vaših očeh sem vernik, brez dvoma, sploh če vero razumete kot pripadnost skupnosti, organizaciji, Cerkvi.
In če vero razumete kot seznam zapovedi, ki jih je treba izpolnjevati, da se ne boš cvrl v peklu ...
Če vero dojemate kot skupek pravil, ki se jih je treba držati, da prideš v nebesa ...
Če je za vas vera tekma, v kateri je treba zmagati, da te Bog nagradi ...
... potem sem, vsaj v vaših očeh, brez dvoma vernik. Vernik par excellence!
Pa vendar ...
Vera ni kljukica v rubriki kake birokratske knjige!
Vera ni članstvo v kaki organizaciji! Tudi ni redno plačevanje članarine!
Vera ni skupek zapovedi, pravil, nalog ...!
Vera je ljubezen.
Prava, pristna, živa ljubezen! Živeta ljubezen. Vera je ljubezen, ki živi!
In ljubezen, tako kot še mnogo drugih reči, ne obstaja v ideji, v teoriji, temveč zgolj v dejanju. V praksi. V življenju! V stvarnem življenju!
Lahko sanjarim o ljubezni. A če ne ljubim, potem sem zgolj filozof. Lahko svetovno znan, češčen in priljubljen, a vendarle zgolj filozof, nikakor pa nisem vernik. Še manj: veren.
Lahko govorim in pišem o ljubezni. A če ne ljubim, potem sem zgolj pesnik. Lahko zelo talentiran, nagrajevan in bran, a vendarle zgolj pesnik, nikakor pa nisem vernik. Še manj: veren.
Lahko oznanjam ljubezen. A če ne ljubim, potem sem zgolj pridigar. Lahko celo zelo dober, na vse strani vabljen in poslušan, a vendarle zgolj pridigar, nikakor pa nisem vernik. Še manj: veren.
Lahko umrem zaradi ljubezni. A če nisem ljubil, potem sem bil zgolj mučenik, nikakor pa ne mučenec. In nisem bil vernik. Še manj: veren.
In ljubezen nima urnika in uradnih ur.: Od – do. Ljubezen ne prešteva nadur in nočnih ur: Ker dela non – stop. Ljubezen nima nedeljskega voznega reda: Za ljubezen je vsak dan – nedelja. Sicer ni ljubezen.

Gregor Čušin

Zajemi vsak dan

Najlepši spomenik, ki ga more dobiti človek, stoji v srcih soljudi.

(Albert Schweitzer)
Ponedeljek, 24. April 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh