Misli Michela Quoista

Michel Quoist (* 18. junij 1921, Le Havre (Francija), † 18. december 1997, Le Havre (Francija)

• Če želiš biti človek in graditi pravičen svet, moraš hkrati braniti pravice in opravljati dolžnosti ... Če so tvoji bratje brez osnovnih pravic, je tvoja prva dolžnost, da se boriš za to, da jih dobijo.
• Nihče ne more "imeti" Boga. Lahko se le odpremo njegovi ljubezni. Da nas ljubi. Nihče ne more Boga razdajati drugim. Samo Bog se lahko daje tistim, ki jih ljubi, torej vsem.
• Človek hiti, življenje hiti in pogosto človek ne sreča svojega življenja.
• Mlade ljudi hočemo naučiti, kako naj pravilno živijo, še preden jih naučimo, čemu je to potrebno. Mladi so bolj dosledni: najprej hočejo vedeti, čemu živijo in šele potem, kako naj živijo.
• Časa ne smemo izgubljati, časa ne smemo tratiti, časa ne smemo zapravljati, kajti čas je dar, ki nam ga Ti deliš. Prosim te za milost, da bi v času, ki mi ga daješ, delal tisto, kar ti želiš, da delam.
• Gospod, pomagaj mi, da te spoznam in ti pomagam v vseh svojih bratih in sestrah na popotovanju; zakaj laž bi bila jokati pred tvojo hladno podobo, če ne bi šel za teboj v ljudeh na poti, v katerih živiš.
• Gospod, vsakomur si dal tisti čas, da naredi, kar ti hočeš, naj napravi. Toda časa ne smemo izgubljati, zapravljati in tratiti, kajti čas je darilo,ki nam ga ti daješ, toda minljivo darilo, darilo, ki ga ni mogoče ohraniti.
• Daj, da nikoli ne zaprem svojega srca, da bom, ko bom sprejemal trpljenje sveta, trpel in zadoščeval kot Marija, tvoja Mati.
• Kdor pravi, da za življenje ne potrebuje drugih, se tega ne zaveda, ali pa je lažnivec, kajti živi le po zaslugi vseh ljudi vsega sveta in to od začetka časov. Če pa se sam odloči, da ne bo živel za druge, je zajedalec.
• Komur božja ljubezen ne poglobi ljubezni do človeka, živi v varljivem upanju. Pravo srečanje z Bogom se odraža v človeku. Gre za ljubezenski pogled na stvarjenje, ki je v osnovi učlovečenja: »Tako je ljubil svet, da je poslal svojega Sina«
• Drugi se bo spremenil, ko se boš spremenil ti. Začni se sam spreminjati in se bo tudi on.
  
• Kar si sam za drugega, je odvisno od tega, kaj je on zate. Spoštuj ga in on te bo spoštoval.
  
• Ko drevesu porežeš korenine, drevo obsodiš na smrt. Ko usušiš vir, uničiš reko. Ko se odrežeš od Kristusa, umrješ
  
• Ni nujno, da kopičenje znanja naredi "modreca". Tu in tam naletimo na nekaj navideznih učenjakov, hudo pa nam primanjkuje resnično modrih ljudi.
  
• Čudi me to, da je človek še vedno ošaben, kajti zdi se mi, da bolj ko postaja učen in mogočen, bolj bi moral spoznavati, kako je neveden in slaboten.
  

 zbira Marko Čuk