Duhovniki, ki si se pregrešili kot pedofili, so v bistvu hudiči v cerkvenih oblačilih

Že dolgo časa vam želim napisati pismo, ki ga nosim z grenkobo v srcu. Vsako nedeljo opažam, da je pri maši vedno manj vernikov, še posebej po mesecih, ko se je razkrilo velike grehe cerkvene ustanove.

Po ustoličenju demokratične Slovenije sem opazil porast vernikov. V cerkev so začeli hoditi celo neverni in ...

Po prvih aferah s pedofili v cerkvenih vrstah pri nas ali po svetu so celotne družine prenehale obiskovati cerkvene obrede. Pri mašah ni bilo takoj opaziti večjega osipa. Osip se je pokazal, ko so ljudje skozi pogovore dobili še potencirane ali celo izmišljene informacije.

Prispevki za obnovo podružničnih cerkva se je katastrofalno poslabšal po mariborski aferi.

Moje mnenje, da so duhovniki ali drugi cerkveni delavci, ki so se pregrešili zoper šesto božjo zapoved kot pedofili, v bistvu hudiči v cerkvenih oblačilih, za katere velja še posebej Jezusovo svarilo: »Če kdo pohujša enega teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja« (Mt 9,42-48).

Cerkev bi morala takšne 'hudiče' takoj izgnati iz svojih vrst in jim soditi najprej po zemeljskem zakoniku končno sodbo pa prepustiti Bogu.

Vsak pedofil je z eno pregreho uničil mlado življenje in pohujšal na tisoče ljudi, ki so zapustili pot, na katero jih je pripeljal Sv.Duh. Tisoč misijonarjev, kot je na primer Pedro Opeka, ne more nadoknaditi enega greha duhovnika nad otrokom.

Vse navedeno, vendar v denarni obliki, velja tudi za duhovnike, ki so uničili ugled mariborske škofije tako močno, da je zapustilo Cerkev na tisoče Slovencev. Mnogi so postali celo zagrizeni nasprotniki katoliške Cerkve na Slovenskem, drugi so postali apatični in mlačni verniki – nujen obisk cerkve le za veliko noč ali božič.

Vse navedeno gotovo opažate tudi sami in vam ne posredujem nekaj novega, čeprav tudi sam nisem brez greha, si vendar upam vreči kamen v pedofila ali bedaka iz mariborske škofije. Posebej si upam vreči zato, ker sem se sam srečal s sleparjem in tatom v duhovniški obleki, ki je pohujšal lokalno župnijsko okolje ...

Naj mi Bog oprosti za kamen, vržen od grešnika!

Harij

Duhovniki, ki si se pregrešili kot pedofili, so v bistvu hudiči v cerkvenih oblačilih

»Videl sem odpadnike, pa se mi je zastudilo, ker se ne držijo tvojega izreka« (Ps 119,158). Na te psalmistove besede sem se spomnil, ko sem prebral vaše pismo, v katerem ste se dotaknili dveh bolečih točk Cerkve pri nas: pedofilije in gospodarskega poloma mariborske nadškofije, oziroma, gospodarskega poloma družb, povezanih s to škofijo. Gre sicer za dve različni stvari, a ju številni ljudje doživljajo zelo boleče. Boleči tudi dejansko sta.

Strinjam se z vami, ko uporabljate ostre Jezusove besede za greh pedofilov v duhovniških vrstah. Prav te besede je navedel tudi papež, ko je spregovoril o tej rakasti rani sodobne družbe, ki je žal navzoča tudi v Cerkvi. »Pedofili nimajo mesta v Cerkvi,« je ostro dejal blaženi papež Janez Pavel II. in naglasil, da se nihče ne more skrivati za duhovniško službo in jo zlorabljati za svoje podle namene. Take ljudi je treba, ko se ugotovi njihova krivda, nemudoma odsloviti iz duhovniških vrst.

Morda bo kdo rekel, da je Bog usmiljen in da moramo biti tudi mi usmiljeni. Drži, da je Bog usmiljen, a drži tudi, da ne smemo nikoli in v ničemer sodelovati z zlom. Dejstvo, da je Bog dober, nam ne sme biti izgovor, da bi prikrivali zlo. Tudi trditve nekaterih – ki so resnične – da so pedofili povsod, ne samo v Cerkvi, nas ne smejo potolažiti. Tudi drugi grehi so navzoči v necerkvenih organizacijah, kar ne pomeni, da jih bomo trpeli v Cerkvi. Člani Cerkve smo prvi poklicani k prenovi in k spreobrnjenju in k temu, da izkoreninjamo zlo.

Prav te dni je papež Frančišek dejal, da se Cerkev trudi, da bi iz svojih vrst izkoreninila zlo pedofilije. Poudaril je še, da se trudi bolj kot druge organizacije. Verjamemo njegovim besedam in tudi v Sloveniji imamo komisijo, ki že v okviru Cerkve preiskujejo posamezne primere. Z molitvijo in tudi drugače podprimo ljudi, ki si prizadevajo za očiščenje Cerkve.

Obenem pa bodimo pravični in povejmo, da niso vsi duhovniki pokvarjeni. Med duhovniki je večina takih, ki živijo po Kristusovem nauku in si prizadevajo za oznanjevanje evangelija. Duhovniki, ki so se pregrešili s pedofilijo, mečejo slabo luč tudi na dobre duhovnike in sejejo pohujšanje. Še en razlog več, da take duhovnike odslovijo iz duhovniških vrst. Seveda so prvi in glavni razlog odslovitve žrtve same. Po evangeljskem nauku smo dolžni braniti in zaščititi »najmanjše«, to je najbolj ranljivo skupino ljudi. Med te gotovo spadajo zlorabljeni otroci.

Tudi drugi primer, ki ga omenjate, je boleč. Čeprav je čisto druge narave kot pedofilija. Verjamem, da ljudje iz mariborske nadškofije niso želeli nikomur škodovati, ko so se spustili v denarne in gospodarske posle, a rezultat njihovega početja je porazen. Že večkrat sem napisal, da je bilo v omenjenih poslih veliko nepravilnosti, ki se ljudem iz Cerkve ne spodobijo. Kakor je najbrž tudi res, da je kdo izven Cerkve, morda iz krogov, ki so proti veri, podpiral 'cerkvene ljudi', da so to počeli. Njegovo podpiranje se mu je 'splačalo', saj je Cerkvi naredil res veliko škode. Seveda to podpiranje ne opravičuje napačnega ravnanja nekaterih ljudi iz Cerkve.

    Imate kakšna vprašanja, povezana z verskim ali moralnim življenjem, ali pa lepo doživetje, ki bi ga radi delili z drugimi?

    Pišite na:
    Ognjišče, Rubrika Pisma,
    Trg Brolo 11, 6000 Koper
    ali po e-pošti:
    pisma@ognjisce.si

Napake, ki ste jih opisali, pa seveda odpirajo problem napak duhovnikov in vernikov nasploh. Kako gledati na te napake? Za mnoge so te ovira in pohujšanje. Za nekatere celo vzrok, da ne gredo več v cerkev. Vendar to ni pravilno. V cerkev gremo zaradi Boga, ne zaradi duhovnika. Tudi molimo zaradi Boga. Saj verujemo v Boga, ne v duhovnika, niti v škofa ne! Duhovnik je človek in samo človek. Kot tak podvržen slabosti in grehu. Naša naloga je, da duhovnikom stojimo ob strani, da jih podpiramo v prizadevanju za dobro in molimo zanje.

Sami ste napisali, da nekateri ljudje širijo govorice o napakah duhovnikov. Pri tem še kaj dodajo ali posplošijo. Kakor na eni strani ne smemo zagovarjati napak duhovnikov, ne smemo pasti v drugo skrajnost in nekritično verjeti vsem govoricam. Veliko je krivičnih! Prav tako se zavedajmo, da niso vsi duhovniki slabi, kakor bi nas danes nekateri radi prepričali. Ne posplošujmo! Pokažimo na pozitivne vzore.

Na koncu naj še omenim pobudo, ki mi je bila zelo všeč – pobuda molitve za Cerkev v Sloveniji. Ta je v zadnjih letih šla skozi težke preizkušnje, ki še kar trajajo. Negotovi smo. V tej negotovosti še pomnožimo svojo molitev za Cerkev in duhovnike. Zame je zelo sporočilen zapis iz Apostolskih del. Ko je bil apostol Peter v ječi, je Cerkev neprenehoma molila zanj. In Peter je bil po molitvah vernikov čudežno rešen (prim Apd 12,1-11). Tudi naša Cerkev je v preizkušnji. Naj nas to ne navda z malodušjem, ampak pospeši našo molitev za Cerkev.

Božo Rustja

Zajemi vsak dan

Vprašujejo modri, kaj je važnejše, ali rojstvo ali smrt. Jaz čutim, da je eno in drugo prav isto. Rojstvo je prebujenje, pa je prebujenje tudi smrt.

(Ivan Pregelj)
Sobota, 18. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh