Darilo za revnega Jezusa

Irski pisatelj Frank O’Connor v svojem življenjepisu pripoveduje, da je za božič dobil v dar igračo - lokomotivo. Na božič popoldne sta šla z mamo na obisk v bližnji samostan. Lokomotiva je bila lepo darilo, zato jo je vzel s seboj, da jo pokaže sestram. Ko sta z mamo prišla v samostan, ga je ena od sester peljala pogledat jaslice v kapelo. Ko je gledal jaslice, ga je nekaj vznemirilo. Jezus je ležal v jaslicah brez enega samega darila. Zelo dobro je vedel, kako se tak otrok počuti: žalosten je, ker se ga ni nihče spomnil in mu ni nihče nič podaril. Obrnil se je k sestri in jo vprašal, zakaj dete v jaslicah ni dobilo nobenega darila. Rekla mu je: »Njegova mama je tako revna, da mu ga ni mogla kupiti!«
povejmo z zgodbo 01 2017cDeček je pomislil, da je tudi njegova mama revna, a mu je za božič vedno nekaj kupila, čeprav samo barvice. Otrok je ganjen stopil k jaslicam in položil lokomotivo med razširjene Detetove roke. Pokazal mu je tudi, kako naj se igra z njo. Menil je, da tako majhen otrok najbrž sam tega ne bo znal.
Pripoved nam govori o moči božiča. Bog nas vabi, da pokažemo, če smo sposobni kaj darovati. Sam je dal zgled: podaril nam je najdragocenejše, svojega sina.
Božji Sin bi lahko prišel med nas v moči in bogastvu. Če bi prišel z močjo, bi se ga prestrašili. Počutili bi se majhne in šibke. Če bi prišel v bogastvu, bi se ob njem počutili revne.
Toda on ni prišel ne močan ne bogat, prišel je nemočen in reven. Kot nemočen nas je opozoril, kje je naša moč. S svojim uboštvom pa nam je pokazal na pravo bogastvo. Njegovo uboštvo in nemoč vzbujata sočutje.
Uboštvo Božjega Deteta je dečka pred jaslicami spodbudilo k velikodušnosti. Njegovo uboštvo je izziv tudi za nas: trka na naše srce, da darove zanj izročamo ljudem v potrebi in stiski.

Rustja B., Ognjišče (2016) 01, str. 36

Zajemi vsak dan

Kjer ne živimo občestva med seboj, tudi občestvo s troedinim Bogom ni ne živo in ne resnično.

(Benedikt XVI.)
Ponedeljek, 18. December 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh