Kako ostati poročen

povejmo z zgodbo 01 2006aNeki ameriški kirurg je bil popolnoma predan svojemu delu. Uspešna kariera in izredno dobri uspehi so ga osrečevali. Samo nekaj je bilo narobe v njegovem življenju: njegova žena je bila živčna. Zato jo je napotil k psihiatru.
Nekega dne je psihiater, ki je zdravil njegovo ženo, prišel h kirurgu in mu dejal, da je žena zbolela zato, ker ji ne posveča dovolj pozornosti. »Vsaj enkrat na teden bi jo moral peljati na kakšno zabavo,« mu je svetoval. Mož se je odločil, da bo ženo vsako soboto peljal v kino.
Čez nekaj časa je kirurg doživel srečanje s Kristusom in se spreobrnil. Začel je resno živeti kot kristjan. Do žene je postal pozoren in jo začel poslušati, a tokrat na čisto drugačen način: s srcem. Začutil je, da mora biti do žene bolj pozoren. Ko je razmišljal o pomoči psihiatra, je spoznal, da se s tem, ko je ženo poslal k njemu, ni rešil odgovornosti zanjo. Povedal je: »Ne obiskujeva več kina vsako soboto, ker za to ne čutiva več potrebe, ker se drug drugemu odpreva in si poveva stvari, o katerih nisva niti sanjala, da si jih lahko poveva. To storiva zato,
ker iščeva in želiva odkriti Božje vodstvo v najinem zakonu in družini.«

zgodba je objavljena tudi v knjigi Zgodbe za pogum (zbral Božo Rustja). Ognjišče. Koper. 2009. str. 36.

povejmo z zgodbo 01 2006cPristopili so farizeji, in da bi ga preizkušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Odgovoril jim je: »Kaj vam je naročil Mojzes? Rekli so: »Mojzes je dovolil napisati ločitveni list in jo odsloviti.« Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje! (Mr 10,2-9)

Za človeka je dobro, da se ženske ne dotika. Ker pa obstaja nevarnost nečistovanja, naj ima vsak svojo ženo in vsak naj ima svojega moža. Mož naj ženi izpolni dolžnost, žena pa možu. (1 Kor 7,1-3)

Slišali ste, da je bilo rečeno: Ne prešušvuj! Jaz pa vam pravim: kdorkoli gleda žensko, da jo poželi, je v srcu že prešuštvoval z njo. Če te desno oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe; kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi bilo celo tvoje telo vrženo v peklensko dolino. (Mt 5,27-29)

Rečeno je bilo: Kdor se loči od svoje žene, naj ji da ločitveni list. Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, povzroči, da ona prešuštvuje.
In kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje. (Mt 5,31-32)

Zakoncem pa naročam – ne jaz, temveč Gospod – naj se žena ne loči od moža. Če se že loči, naj ostane neomožena ali naj se z možem spravi. Tudi mož naj žene ne odpušča. (1 Kor 7,13)

Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe. (Lk 10,27)


povejmo z zgodbo 01 2006f   

RUSTJA, Božo. (Zgodba s srcem). Ognjišče, 2006, leto 44, št. 1, str. 58-59.

Zajemi vsak dan

Vrhunec samovolje in nepravičnosti je dosežen tedaj, ko si nekateri, zdravniki ali zakonodajalci, prisvajajo oblast, da odločajo, kdo naj živi in kdo mora umreti.

(sv. Janez Pavel II.)
Sreda, 18. Julij 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh