Ponavljajoče čenče

povejmo z zgodbo 02 2003bKo je Džen Šen odšel v pokrajino Fei, se je tam zgodil umor. Nekdo je prišel k njegovi materi in ji dejal: »Džen Šen je ubil človeka.«
»To je nemogoče,« je odgovorila ona. »Moj sin ne bi nikoli naredil kaj takega,« je dejala in nadaljevala s prejo.
Čez nekaj časa je prišel nekdo drug in potrdil: »Džen Šen je ubil človeka.« Starka je mirno nadaljevala s prejo. Potem je prišel tretji in vztrajal: »Džen Šen je ubil človeka.«
Takrat je mati vztrepetala, odvrgla je vreteno v kot in zbežala.
Mati je sinu zaupala, vzgojila ga je v poštenega in dobrega človeka. Prepričana je bila, da je nemogoče, da bi storil kaj takega. Ko pa so trije ljudje obtožili njenega sina umora, je njegova mati, kljub vsej ljubezni, s katero je zaupala vanj, vendarle podvomila v sinovo poštenost.

zgodba je objavljena tudi v knjigi Zgodbe s srcem (zbral Božo Rustja). Ognjišče. Koper. 2005 (ponatis 2009), str. 8-9.

Kaj bi se zgodilo, če bi sto mož, ne le trije, ponavljali isto stvar? Ali nas ne bi pripravili do tega, da bi podvomili v vsako stvar? In ali nas ne bi pripravili, da bi verjeli vsako stvar?
Bilo bi modro, da se ne pustimo vznemirjati. Bolje bi bilo nadaljevati s prejo. Nedolžen sin se bo kmalu vrnil domov in pojasnil nesporazum. Okrog nas lahko živi veliko ljudi, ki se imenujejo Džen Šen.* Da se izogne predrzni sodbi, naj vsakdo pazi na to, da bo kolikor le mogoče v ugodnem smislu razlagal misli, besede in dejanja svojega bližnjega:

Vsak dober kristjan mora biti prej pripravljen trditev svojega bližnjega opravičiti kakor pa obsoditi. In če je ne more opravičiti, naj vpraša, kako jo on razume; in če jo jemlje napačno, naj ga ljubeče posvari; če pa to ni dovolj, naj poišče vsa primerna sredstva, da jo bo dobro razumel in se tako rešil. (KKC 2478)

Spoštovanje do dobrega imena vseh prepoveduje vsako ravnanje in vsako besedo, ki bi jim mogla povzročiti neupravičeno škodo. Pregreši se:
- s predrzno sodbo, kdor brez zadostne osnove dopušča kot resnično - četudi molče - kakšno nravno napako pri bližnjem;
- z opravljanjem, kdor brez objektivno veljavnega razologa odkriva napake in grehe drugega, osebam, ki tega ne vedo.
- z obrekovanjem, kdor z govoricami, ki so v nasprotju z resnico, škoduje dobremu imenu drugih in daje priložnost za napačne sodbe glede njih. (KKC 2477)

RUSTJA, Božo. (Zgodba s srcem). Ognjišče, 2003, leto 39, št. 2, str. 39.

Zajemi vsak dan

Krščanstvo je eno samo veliko pričakovanje. Svetniki, se pravi ljudje, ki so krščanstvo jemali zares, so to vstajenjsko pričakovanje živeli.

(Alojz Rebula)
Sreda, 17. Oktober 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh