Zlati čeveljček

povejmo z zgodbo 05 2015bŽivela je vdova, ki je imela tri otroke. Družino je lahko preživljala tako, da je noč in dan predla. Na praznik rožnovenske Matere Božje je zjutraj nesla svoje izdelke različnim ljudem, v upanju, da ji bodo pošteno plačali. Toda od nikogar ni dobila nič. Vsi so našli kakšen izgovor.

Preden odhodom domov se je nesrečna žena ustavila v cerkvi in pokleknila pred Marijin kip.

»Marija, ki si tudi bila mati, mi lahko poveš, kaj bom danes dala jesti svojim ubogim otrokom? Nimam ne moke in sploh ničesar, prosim, pomagaj mi, da ne obupam!«

Mariji se je uboga vdova zasmilila. Iztegnila je nogo in spustila proti njej svoj zlati čeveljček.

Žena je potem vsa vesela šla na trg do zlatarja. Pokazala mu je zlati čeveljček, da bi ga odkupil. Ta je obuvalo takoj prepoznal. Poklical je stražnika, ki je nesrečno mater zaprl.

Prosila je, da bi smela, preden jo zaprejo, še enkrat iti molit pred Marijin kip. Prošnjo so ji uslišali.

»O sveta Božja Mati,« je vzdihnila vdova, ko je pokleknila pred kip, »pokaži, da je res, da si mi čeveljček dala ti in ga nisem ukradla!« Vsi so nemo opazovali in glej, kip je oživel in Marija je počasi iztegnila še drugo nogo in vrgla čevelj proti vdovi. Ljudje so vzklikali, da se je zgodil čudež.

Vdova se je svobodna vrnila k otrokom z Marijinim zlatim čevljem.

Marija je ljubljena mati in ima sočutje s trpljenjem ljudi, rada uslišuje naše prošnje. Učimo se od Marije usmiljenja in pozorne ljubezni.

RUSTJA, Božo. (Povejmo z zgodbo). Ognjišče, 2015, leto 51, št. 5, str. 27.

Zajemi vsak dan

Dokler bo človek hodil po zemlji, si bo v globini svojega srca želel samo eno: ljubiti in biti ljubljen.

(Janez Zupet)
Nedelja, 24. Junij 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh