Zakaj hoditi ob nedeljah k maši?

povejmo z zgodbo 06 2015aStara mama se je dobro počutila med svojimi vnuki. Obiskovali so že srednjo šolo. Bili so bistri. Večkrat so jo izzivali in se včasih smejali njenim odgovorom. Nekoč jo je Tomaž vprašal: »Babi, a še vedno hodiš ob nedeljah k maši?«
»Seveda.«
»Kaj pa imaš od tega? Kakšen je bil evangelij prejšnjo nedeljo?«
»Ne vem, sem pozabila. Spominjam pa se, da mi je bil zelo všeč.«
»Dobro, kaj pa je župnik pridigal?«
»Ne morem se spomniti. Stara sem in hitro pozabim. Vem, da je bila pridiga zelo življenjska. Lepo je govoril.«
»Poglej, babi,« je nadaljeval Tomaž, »zakaj hodiš k maši, ko pa si nič ne zapomniš?«
Zavladala je tišina. Stara mama je molčala. Bilo je kar mučno in nekateri vnuki so menili, da je Tomaž šel predaleč. Potem pa je babica vstala in rekla: »Otroci, pridite z menoj v kuhinjo.«
Ko so prišli tja, je snela s kljuke nakupovalno mrežo ter jo dala Tomažu: »Na, pojdi pod pipo in natoči vanjo vodo.«
»Babi, ti se šališ! Voda v nakupovalni mreži? Kakšna šala je to?« se je branil Tomaž.
»Ne, le naredi, kakor sem ti rekla, Tomaž. Rada bi ti nekaj pokazala.«
Tomaž jo je ubogal, a ji je kmalu izročil mokro, vendar prazno mrežo: »Poglej, nič vode ni ostalo v njej!«
»Vidiš,« je dejala babica, »toda poglej, tako lepa in čista je zdaj. Otroci, nikoli ne greste v cerkev, ne da bi prejeli nekaj dobrega – tudi če se tega ne zavedate.«

RUSTJA, Božo. (Povejmo z zgodbo). Ognjišče, 2015, leto 51, št. 6, str. 26

Zajemi vsak dan

Mnoga težavna vprašanja vsakdanjosti dobijo ob zbrani molitvi rožnega venca novo luč, ko jih “ob roki” svoje duhovne Matere premislimo pred Bogom.

(Anton Strle)
Sobota, 20. Oktober 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh