Upanje

Upanje

Zgodba

»Ali je še kaj upanja?«

Skoraj nova podmornica se je pokvarila in se ni mogla več dvigniti. Celotna posadka je bila ujeta vanjo in vest o nesreči so takoj odposlali na vse strani.

Posadka je bila prepričana, da jih bodo čimprej prišli rešit. Prizadevanja za reševanje so se res začela takoj, a so bila neuspešna. Čas je hitro mineval, pa še noben član posadke ni bil rešen.

Zadnje sporočilo, ki so ga poslali iz podmornice, preden je zmanjkalo kisika, se je glasilo: »Ali je še kaj upanja?«

 

Misel

Ko se znajdemo v takšni ali drugačni težavi, si zastavimo vprašanje: »Ali je še kaj upanja?« Ne smemo izgubiti poguma, obrnimo se k Bogu. Dokler resnično molimo, obstaja upanje.

Upanje je krepost, ki nam vliva pogum za prihodnost in nam daje moč za sedanjost. Utrjuje in veča pričakovanje, da bodo stvari potekale tako, kot si želimo.

Če nas zajame strah pred prihodnostjo, se spomnimo, da nam je Bog zelo blizu. Prosimo ga, naj nam da potrebno moč. Gotovo nam jo bo naklonil.

Upanje nas oživlja, če je njegov temelj Bog, ki daje in ohranja življenje.

Upanje v srcu izvabi nasmeh na obraz.

 

Molitev

Gospod Bog, nakloni nam milost,
da bomo zaupali vate,
ko se bo breme življenja zdelo pretežko.
Nakloni nam vztrajno upanje,
ki bo pregnalo oblake,
ki so prekrili nebo našega življenja.
Verujemo, da si ti naše upanje in naša moč:
trdna opora v vseh težavah.
Gospod, toliko dela imamo in tako se nam mudi,
da se ne zmenimo za tvojo bližino.
Prosimo te,
naj živo začutimo tvojo ljubečo bližino,
da bo naša prihodnost polna upanja.
Poživi nam vero,
da je prvi temelj upanja
navzočnost tvoje dobrotne ljubezni.

 

Iskra

Upanje je posebna sreča in morda največja sreča, ki nam jo lahko ponuja ta svet.
Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.
Rim 5,5

 

Sončno zaupanje

Gospod, vsako jutro
se napove tvoje sonce.
Žarki svetlobe zasijejo na nebu,
potem pa vzide nad obzorjem
prijazna plošča sonca,
ki vse stvari oblije z zlatom.
Noč je prešla,
tema je pozabljena.
Nov dan se začenja,
novo življenje, novo upanje.
Zvestoba ljubljenega človeka
je kot sončni vzhod,
ki se vedno vrača.
Še bolj trdno pa se lahko
vedno zanesem nate, Gospod.
Nikoli me ne pustiš samega.
Sonce, ki vedno znova
vzhaja in prepodi temo noči,
mi vliva vero in zaupanje
in okrepi moje moči.
N.N.

Zajemi vsak dan

Človek je ustvarjen po Božji podobi in mora sodelovati s Stvarnikom pri dopolnjevanju stvarstva in zaznamovati zemljo z duhovno podobo, ki jo je sam prejel.

(bl. Pavel VI.)
Nedelja, 19. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh