Page 10 - Pripovedi o papežu Frančišku

in brez svetosti,« je rekel.26 Ne ravno pohvalno
za moške. Kaj pa o ženskah? Njegovo misel bi
lahko strnili v: na svet prinašajo nežnost in
materinstvo. Ženska družbo sprejme, brzda,
spreminja v občestvo. Če bi obstajala dru-
ga beseda za žensko, bi lahko bila ‘dar’. Du-
hovnik je res lahko samo moški, kakor je bil
Jezus. Vendar, pripomni in navaja nekega
meniha iz 2. stoletja: ženskega spola so vse
velike stvarnosti krščanstva: Cerkev, duša in
seveda Marija, ki ima pri zadnji večerji – pra-
vi isti menih – prostor nad apostoli.

Med Bergoglievimi sodelavci v škofijski ku-
riji je bilo veliko laikov in med temi nemalo
žensk.

79. Ž – župnija

… pa tudi kot župnik, pastir.27 Podoba, od
katere je Bergoglio popolnoma prevzet in ji
mistično predan, je svetopisemski dobri pa-
stir, ki gre iskat izgubljeno ovco, devetinde-
vetdeset pa jih pusti v ograji.

Nekoč je rekel, da morajo pastirji smrde-
ti (natančno tako, smrdeti). Ko si namreč

26 Tako piše v Il cielo e la terra, n d.
27 Tu so v izvirniku še trije izrazi na p, pastore (pastir) pettinare

(česati) in puzzare (smrdeti).

110