O kolinah, ohrovtu in adventu

Pred ohrovtovo glavo klobuk dol!
kuhajmo 12 2022aStopili smo v advent, čas štirih nedelj do Jezusovega rojstva. Barva adventa je vijolična, božič pa bo zlat, rdeč in zelen. Na mizi imamo venček s štirimi svečkami. Vsako nedeljo ena zagori, da nas spomni na velik prihajajoči praznik. Zdaj radi obešamo venčke tudi na vhodna vrata in poškilimo, ali ima soseda morebiti lepšega.
Na eno izmed teh nedelj bomo za kosilo pripravili z mesom nadevan ohrovt, jed, ki je zelo primerna za zimski čas. Pred ohrovtovo glavo klobuk dol! Krepi naš organizem z mnogimi koristnimi elementi.
Najbrž še niste slišali, da je ohrovt svetovni šampion glede vsebnosti vitamina C. V svojih listih hrani za nas še kopico drugih vitaminov in mineralov. Prinaša nam tudi antioksidante, s katerimi podimo stran virusne bolezni in zaviramo starost. Gotovo pa ste že slišali za učinkovito shujševalno kuro na osnovi ohrovtovih ali zeljnih juhic. Pa še to: povoj iz ohrovtovih ali zeljnih listov blaži bolečine in pomaga pri zdravljenju revmatizma in artritisa. Vsi po ohrovt torej!

DECEMBER JE ČAS KOLIN
Včasih je bil to hišni praznik, saj so se (v času, ko sicer ni bilo izobilja) mnogi ob kolinah lahko do sitega najedli. Pa še pripravili so si zalogo za čas, ko narava spi in nam privije pipico. Hladilnikov ni bilo, torej so kmetje čakali na prvi sneg ali bridko burjo, da se meso ne bi pokvarilo. V dobi hladilnikov pa so koline lahko kadarkoli, tudi poleti.

    Tega in še mnoge druge recepte najdete v knjigi Zmeraj sestra Vendelina. Knjigo lahko kupite v knjigarnah Ognjišča in v spletni knjigarni.


Ko sem bila otrok, v prvem razredu, sem nekega decembrskega dne po šoli vzhičena hitela k ‘noni’, kjer so imeli koline. Nekaj pa je vendarle kalilo moje navdušenje, ‘nona’ je namreč rekla, da otroci ob kolinah lovijo kri v vedro, da bo lahko za večerjo krvava polenta. Pa menda ni mislila resno?! Ne, saj ji ni kazalo vsega verjeti, pogosto nam je pripovedovala čudne zgodbe.
In potem je bilo pri ‘noni’ vse polno ljudi, med njimi je bil najpomembnejši mesar Šteljo. Prišli so sorodniki in sosedje, skratka vsi, s katerimi ‘nona’ tisti trenutek ni bila skregana. Zanimivo pa je, da so prišli tudi tisti, ki so se bili pripravljeni ob kolinah pobotati in si med seboj odpustiti, potem pa se poveseliti ob kozarčku rujnega. Zagotovo so si ljudje od kolinah več odpustili kot pred mašo. Saj veste: “Če imaš kaj na vesti, pojdi in se spravi z bratom, potem pa pridi …” Ja, če bi po maši stregli klobase in refošk, bi se marsikdo spravil z bratom … Pa saj sploh ne bi bilo napak, če bi se po maši večkrat poveselili. Še vedno se ne zavedamo dovolj, kakšen čudovit dar je sprejeti Jezusa. Kako lepo je pred kratkim povedal duhovnik Martin Golob, dejal je nekako takole: »Maša je nekaj najlepšega, kar se v nedeljo zgodi v vesolju.«
In pri ‘noni’ so pekli ombolo (svinjsko ribico) ter ga dišečega ponujali naokoli. In seveda, ‘nona’, ki me je opazila tam v kotu za štedilnikom, mi je dala med dva kosa kruha sveže pečen svinjski zrezek. Pojedla sem ga, čeprav sem bila zelo neješč otrok. Toda takrat nisem povezala dejstva, da je ta zrezek del tistega prašiča, ki je tako zvedavo škilil k meni s svojimi majhnimi očesci. Spominjal me je na lepe božične razglednice, ko nasmejani roza prašiček vošči srečno novo leto in se ne zaveda, da tam zadaj ob zasneženi smrekici v hiški z zlatimi okenčki zagotovo pečejo prašička ali jedo klobase …
Prišel je večer in spražili so jetrca ter pripravili krvavo polento. Prišla je Olga iz mlina, ki je imela to tradicionalno jed zelo rada in Bog ne daj, da je ne bi povabili. ‘nona’ je skuhala polento v bakrenem kotličku in jo oblila z omako iz krvi, dišav in kisa. Tega recepta si nisem zapomnila, ker je tako čuden. Toda zavedajmo se, da je bolj etično pojesti vse dele živali, če smo jo že zaklali za hrano. Ni prav, da izbirčneži in polni predsodkov nato tretjino vržemo v zabojnik.
Naslednji dan pa so pripravljali klobase, mulce (krvavice) in pršute, toda koline so bile zaključene, v olajšanje moje ‘none’, ki si je nehala pihati v brk. Pri njej je to pomenilo, da ima že vsega vrh glave.

VČASIH IN DANES
Toda poleg kolin se bo v adventnem času marsikaj dogajalo tudi v naši duši, če bomo znali utišati zunanji svet z njegovo živčnostjo, nasršenostjo in pohlepnostjo. Pripraviti bi se morali na rojstvo Božjega sina – na dogodek, ki je popolnoma spremenil svet. In tudi zdaj bi ga spremenil na bolje, če bi se le človek ravnal po Božjih zapovedih.
Včasih so v adventu hodili k zornicam. Morda so se res potopili vase in razmišljali o svoji duši, in ne le o telesnih potrebah. Ne razumem pa, zakaj se v adventu niso ne poročali ne imeli kakih veselih dogodkov. Res je, da se moramo pripraviti na prihod Jezusa Kristusa, toda zakaj ne v veselem pričakovanju, namesto v tako veliki resnosti? Vendar priznam, držala se bom tradicije, čeprav ne vem, zakaj je tako prav. V adventnem času tudi ne bom v pozabila na sv. Miklavža, na sv. Barbaro s svežimi češnjevimi vejami in božičnim žitom. Pa na sv. Lucijo, zavetnico za oči, nanjo še posebej ne.

 kuhajmo 12 2022b

 

IZ KNJIGE ZMERAJ SESTRA VENDELINA

Z MESOM NADEVAN OHROVT

1 ne prevelika ohrovtova glava, sol, jušna osnova

Mesni nadev

  • 4 dag masti, 3 žlice sesekljane čebule, 2 stroka strtega česna
  • 40 dag mlete svinjine ali mešanega mesa
  • sol, poper, timijan, majaron
  • 2 žlici pšeničnega zdroba ali 5 dag namočenega in ožetega kruha
  • 2 dl jušne osnove
  • 2 jajci, malo kisle smetane

Ohrovtovo glavo očistimo, operemo in 5 minut kuhamo v osoljenem kropu.
Preložimo jo na desko in previdno izrežemo kocen.
Nadev začnemo dodajati pod listi na sredi glave, jih stisnemo navzgor in nato nadevamo spodnje liste. Ne dajemo preveč nadeva. Nazadnje ohrovtovo glavo z vrvico krog in krog povežemo, da nadev ne bi uhajal.
Tako pripravljen ohrovt položimo v lonec ali kozico, prilijemo juho ali vodo, da sega do polovice glave, pokrijemo in kuhamo do mehkega, to je okoli 30 minut.
Kuhano ohrovtovo glavo položimo na ogret servirni krožnik in odstranimo vrvico. Okrog naložimo krompirjev pire.

Mesni nadev
Na maščobi spražimo čebulo, dodamo česen, mleto meso, sol, poper, majaron in timijan.
Pražimo le toliko časa, da se osuši mesni sok. Prilijemo 2 dl juhe in dušimo še dobrih 10 minut. Proti koncu kuhanja dodamo zdrob ali namočen in ožet kruh.
Ko se nadev ohladi, vmešamo še jajca in smetano.

E. Novak, Kuhajmo z Vendelino, v: Ognjišče 12 (2022), 84-85.

Zajemi vsak dan

Čim bolj se odpiraš dobremu, tem bliže si Bogu in tem bolj te ožarja njegova svetloba. In potem z vsem, kar si in kar govoriš, pričuješ zanj.

(Janez Zupet)
Sobota, 4. Maj 2024
Na vrh