Svetova nista dva, svet je eden

IKT 01 2018aDobrodošli v rubriki, namenjeni razmišljanju o učinkih, ki jih imajo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) na naša vsakdanja življenja. Uvodoma moram poudariti, da moj odnos do IKT izhaja iz tega, da nisem t. i. digitalni domorodec, saj sem večji del odraščanja preživel v času, ko te tehnologije še niso bile zelo razširjene. To izkušnjo jemljem kot prednost, saj mi omogoča objektivno primerjavo med tedanjim in sedanjim življenjem, med delovanjem on-line in off-line. Povedano drugače, vem, kaj pomeni napisati in poslati navadno pismo in kaj e-mail. Za današnji čas sem IKT pričel spoznavati precej pozno, in sicer ob koncu srednje šole. Takrat sem namreč dobil prvi osebni računalnik, brezplačni dostop do interneta (preko telefonskega modema) ter elektronske pošte, postal navdušen nad klepetalnicami ter vstopil v svet, ki sem ga do tedaj poznal zgolj iz knjig in filmov.

KRASNI NOVI SVET IKT
IKT 01 2018bProti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja je eden izmed slovenskih internetnih ponudnikov svoje storitve oglaševal s sloganom Svet ni eden, svetova sta dva. Potencialnim strankam je s tem sporočal, da poleg fizičnega sveta, v katerem živimo, obstaja tudi vzporedni, nematerialni svet, ki ga poznamo pod imenom kibernetski prostor. Ta novi svet je bil zelo privlačen, veliko je obljubljal in obetal. Ena izmed ključnih prednosti IKT, nad katero so bili navdušeni vsi, je bila anonimnost. Značilnosti uporabnikov, kot so spol, rasa, vizualni izgled, narodnost ipd. v kibernetskem prostoru niso (več) pomembne. Kar naenkrat je bil lahko vsak človek to, kar je, oziroma kar si želi biti.

    Blaž Lenarčič
    je raziskovalec na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Ukvarja se s preučevanjem vplivov IKT na širšo družbo, z analizo socialnih omrežij, socialnim kapitalom, prostorsko sociologijo in sociologijo športa.
Ker je bilo računalniško ustvarjeno okolje razumljeno kot vzporedni prostor, v katerega so uporabniki vstopali občasno in zgolj z namenom zabavati se, so se v njem tudi temu primerno obnašali. Tako je bila ena izmed pomembnih značilnosti kibernetskega prostora, da se v njem ni uporabljalo pravih imen in priimkov ampak vzdevke. To ni veljalo zgolj za forume in klepetalnice, temveč tudi za naslove elektronske pošte. Večina je namesto pravih osebnih imen uporabljala vzdevke iz klepetalnic in forumov, skovanke iz imen vzornikov ali pa celo njihova imena. Skratka, v kibernetskem prostoru je bilo prave identitete uporabnikov zelo težko, da ne rečem nemogoče odkriti. V praksi je to pomenilo, da nikoli nisi mogel biti popolnoma prepričan, ali je na drugi strani monitorja res oseba, za katero se izdaja. Duh tega časa zelo dobro pojasnjuje karikatura dveh psov, od katerih eden sedi za računalnikom in pravi drugemu, ki ga čudno gleda: »Na internetu nihče ne ve, da si pes.«

RESNIČNA IN NERESNIČNA DEJANJA
IKT 01 2018aaPomembna posledica, ki izhaja iz tovrstnega razumevanja kibernetskega prostora in je v določeni meri prisotna še danes, je delitev na realni in nerealni svet. V prvega se uvršča izključno fizični prostor, v katerem živimo, medtem ko za kibernetski prostor velja, da so vsa dejanja, ki se zgodijo v njem, le namišljena ali bolje povedano neresnična. Ste se že kdaj vprašali, ali to res velja?
Denimo, da nekomu z računalniškim vdorom spraznijo bančni račun. Ali ima to zanj posledice tudi v fizičnem prostoru? Nedvomno, saj ostane brez denarja. In ko policija odkrije krivca, ta v skladu z zakonom odgovarja za svoje početje, kar pomeni, da tudi v kibernetskem prostoru velja zakonodaja iz fizičnega prostora. Velja pa tudi obratno. Nekdo vas je na primer na zabavi s telefonom slikal v kočljivi situaciji, fotografijo pa objavil na Facebooku. Dejanje, ki ste ga storili v fizičnem prostoru, je izzvalo reakcije v obliki komentarjev pod fotografijo tudi v kibernetskem prostoru. In ti komentarji so vas po vsej verjetnosti spravili v zadrego ali vsaj v slabo voljo. Skratka, dosegli smo točko, ko imajo dejanja, ki se zgodijo v kibernetskem prostoru, določene posledice tudi v fizičnem prostoru in seveda obratno. To pomeni, da je meja med obema prostoroma vse bolj zabrisana.

ANONIMNOST V KIBERNETSKEM PROSTORU?
IKT 01 2018cRazlog za obrat k razumevanju dejanj kot resničnih, čeprav so bila povzročena v kibernetskem prostoru, je v tem, da so IKT danes samoumeven pripomoček pri vsem, kar počnemo, na primer nakupovanju, izobraževanju, bančnih in zdravstvenih storitvah itd. IKT so prodrle v vsa področja naših vsakdanjih življenj. Posledično je v kibernetskem prostoru tudi stopnja anonimnosti uporabnikov vedno nižja, saj so elektronske sledi, ki jih namerno ali nenamerno puščamo za seboj, neposredno povezane z našimi imeni in priimki. Že v naslovu elektronske pošte danes vsi uporabljamo prava imena, ta so povezana s spletnimi stranmi podjetij, kjer smo zaposleni, na aplikacijah, kot je Facebook, se predstavljamo s pravimi imeni, tam razkrivamo tudi številne osebne podatke, podkrepljene z osebnimi fotografijami, na Youtubu imamo svoje kanale, kjer ponosno (po)kažemo, kaj znamo početi, na Twitterju objavljamo, kaj trenutno počnemo, na Foresquaru, kje to počnemo, na Instagramu objavljamo starinske fotografije tega, kar počnemo, in na LinkedInu, kaj so naše poslovne veščine.

SVET JE LE EDEN
Ali si lahko predstavljate življenje brez interneta, (pametnega) GSM telefona, da ne omenjam aplikacij, kot so Messenger, Viber ali WhatSapp? Vprašanje je seveda retorično, kajti IKT so postale naše proteze, brez katerih ne moremo več polno živeti. Posledično so te tehnologije temeljito posegle tudi v razumevanje našega vsakdana in medosebnih odnosov, saj so spremenile naše družabne navade, razumevanje zasebnosti, način komuniciranja, raven medsebojne pomoči, oblike nasilja in celo povzročile nastanek novih bolezni. Takšno stanje pomeni zgolj eno: da sta fizični in kibernetski prostor vse bolj prepletena in dejansko neločljiva. Svetova torej nista (več) dva, svet je eden. k

KIBERNETSKI PROSTOR
IKT 01 2018dKibernetski prostor ni prostor v pravem pomenu besede, je zgolj metafora za okolje, ki ga ustvarjajo IKT. Pri razvoju metafor, ki opisujejo storitve in aplikacije, povezane z IKT, so imeli ključno vlogo avtorji kiberpankovske literature (npr. P. K. Dick, W. Gibson in N. Stephenson), ki to tehnologijo opisujejo v kontekstu odpadniškega življenja posameznikov. Njihova dela so v vizualnem smislu nadgradili tudi filmi, s čimer so metafore sčasoma postale uveljavljena poimenovanja na ravni našega vsakdanjega življenja, nekatere (npr. kibernetski prostor) pa tudi na področju stroke oz. znanosti.

LENARČIČ, Blaž. (Učinki informacijsko-komunikacijske tehnologije), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 1, str. 80-81.

Zajemi vsak dan

Od oznanjenja do binkošti Marija iz Nazareta živi kot oseba, katere svoboda je popolnoma razpoložljiva za sprejem Božje volje.

(Benedikt XVI.)
Ponedeljek, 21. Maj 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh