Helder Camara

 * 7. februar 1909, Fortaleza, Brazilija; † 27. avgusta 1999, Recife, Brazilija

Camara Helder2Ta preroški mož drobne in nizke postave, toda velikega srca, se je rodil 7. februarja 1909 v Forta­lezzi, glavnem mestu brazilske zvezne države Ceara na njenem revnem severovzhodu (Nordeste). Njegova mati je bila učitelji­ca, oče pa uradnik v trgovskem podjetju. Ko je Helder, čigar ime pomeni "jasno nebo" (preroško za bodočega apostola bara­karskih naselij!), odraščal, je sklenil, da postane duhovnik, ker bo tako najlažje pomagal ljudem v največji bedi in stiski. Mašniško posvečenje je prejel leta 1931, ko mu je bilo komaj 22 let. Že kot mlad duhovnik se je z vsem srcem posvečal ti­stim, o katerih Jezus pravi, da so "lačni in žejni pravice". Tem je ostal zvest tudi kot škof, kar je postal leta 1952. Kot pomožni škof in član pripravljalnega odbora mednarodnega evharističnega kongresa v Rio de Janeiru leta 1955 je veliko nastopal na radiu in televiziji in se zavzemal za pravice najbolj revnih in brezpravnih. Tedaj je zanje ustano­vil "banko Previdnosti", ki jim posoja denar brez obresti in obsta­ja še danes.

Camara Helder1Leta 1964 ga je papež Pavel VI. imenoval za nad­škofa v Recifeju in Olindi na brazilskem severovzhodu, kjer vladajo kričeče socialne razlike: peščica bogatašev ima v la­sti vso zemljo, ogromna večina ljudi pa se bori za skorjico kruha. Spričo teh vnebovpijočih krivic ni mogel molčati. O tem je govoril doma in v tujini, kakor so ga kot "preroka pravič­nosti in upanja" vabili. Brazilske oblasti so ga razglašale za "komunista", na slabem glasu je bil tudi v nekaterih vatikan­skih krogih, ki so mu očitali, da preveč poudarja samo social­no stran evangelija. Nerazumljivo je, da ni bil sprejet pred­log, da mu podelijo Nobelovo nagrado za mir, ki bi jo ta mož evangeljskega miru resnično zaslužil. Razne mednarodne organi­zacije in gibanja so skušale to krivico popraviti s tem, da so mu leta 1974 podelili "ljudsko nagrado za mir".

Camara Helder3Nadškof dom Helder Camara je v svojih govorih vedno znova obtoževal krivce obstoječih socialnih razlik v svetu: na prvem mestu so multinacionalne družbe, ki jim gre samo za zaslužek in jim ni mar za človeka. Zagovarjal je "teologijo osvobodit­ve", vendar v smislu evangelija: Kristus osvobaja človekovo za­vest in mu odpira oči za pravičnost v medčloveških odnosih na vseh ravneh. Značilne so njegove besede: "Če dam jesti ubogim, pravijo, da sem svetnik. Če pa sprašujem, kdo je kriv, da ubogi nimajo hrane, me imajo za komunista." Ko je dopolnil 75 let, je bil v skladu z navodili drugega vatikanskega koncila razre­šen nadškofovske službe. Postal je duša pobude "Leto 2000 ­leto brez bede". Žal je to neuresničljivo! Kljub temu 90-­letni dom Helder Camara na večer svojega življenja ljudi sprejema z nasmehom in odprtimi rokami. Kot je delal vedno.

(pričevanje 04_1999)

 

Zajemi vsak dan

Svetniki so najboljše priče Kristusovega vstajenja, s katerim je v korenini že premagano zlo, pred katerim trepečemo.

(Anton Strle)
Ponedeljek, 29. April 2024
Na vrh