Vstop v pekel bližnjih budi v njih in v nas vstajenje

šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal;

024aNestrpno sem pogledoval skozi okno in jih pričakoval. Za kratkočasje sem pobiral iz dnevnika Matere Terezije posamezne misli. »Revščina je telo ubogega Jezusa v lačnem otroku, v bolnem, tam, kjer je nepravičnost,« pravi svetnica. – Če spregledujemo reveže, ne moremo najti Boga v času in prostoru svojega bivanja. ... Čudno. – Janja in Jan sta bila običajno točna. Večinoma sta prišla že pred napovedanim časom prihoda. Tokrat zamujajo že za debelo uro – z njima je še Tilen. (Zgodba o njem je v prejšnji številki Ognjišča.) ... Ne iščimo Boga v nebesih, njegovo podobo bomo našli v revežih našega časa, pravi Mati Terezija: »Gospod, našla sem te v strašni veličini trpljenja drugih« – ne le telesnega, tudi duševnega. Na nas je, ali se upamo – zmoremo soočiti z bolečino bližnjih, ali pa od njih odvračamo svoj pogled. Jan se ni odvrnil od Tilnove stiske. Čeprav ga je zmedla, celo prestrašila, je pristopil in ... Avto je zahupal in me zdramil z razmišljanja. – Mladostna prešernost se pač rada, tako ali drugače, oglaša.

Zajemi vsak dan

Po krščanski viziji človek po telesni smrti ne samo ohranja svoje življenje, ampak ga ohranja v nepredstavljivo višji obliki.

(Alojz Rebula)
Ponedeljek, 20. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh