Marija Orožim: “Najprej so to ljudje, ki potrebujejo pomoč!”

Karitas pomaga. Karitas priskoči na pomoč. Karitas organizira razdeljevanje hrane. Karitas nudi psihološko pomoč, Karitas pomaga obnoviti hišo, Karitas izvaja program proti zasvojenosti. Karitas … obrazi 01 2024a
Veliko in še več stori Karitas. Vendar to ni neka nadnaravna sila, ki bi uresničevala svoj namen. Za vsako akcijo Karitas – od nacionalne do škofijske ali župnijske – stojijo ljudje, prostovoljci, ki pomagajo uresničevati namen Karitas. To so različni obrazi dobrote. Spoznajmo v novem letniku Ognjišča nekaj obrazov, ki so v okviru različnih akcij Karitas na terenu podaljšana roka dobrodelne ustanove – tista roka, ki dejansko izvede pomoč, ki uresniči, da se nekaj pripelje, razdeli, nekomu prisluhne … 

Za prvo predstavitev smo skupaj s Karitas k pogovoru povabili Marijo Orožim iz župnije Gomilsko, ki naj bo v tem primeru tudi glas vseh ostalih prostovoljcev, ki so bili na terenu in pomagali. Pogovor sva začela v sproščenem tonu in ob osnovnih podatkih njihove župnijske Karitas. »Župnijska Karitas Gomilsko bo imela drugo leto, torej leta 2025, trideset let delovanja. Zase se ne spomnim točno, katero leto sem začela sodelovati, sem pa gotovo prisotna že več kot dvajset let.« V župnijski Karitas je skozi vsa leta okoli 12 aktivnih prostovoljcev, vseh sodelavcev je trenutno 16. »Še posebej pa smo veseli in ponosni, da so se nam v zadnjem letu pridružile štiri nove sodelavke.

    »Za osebno rast in dobro komunikacijo v župnijski Karitas se udeležujemo srečanj in izobraževanj, ki jih organizira škofijska Karitas, dvakrat letno tudi duhovne obnove – če ne celotna ekipa, pa vsaj del. Vsa ta srečanja, duhovna poglabljanja pomagajo k osebni rasti, k razumevanju zunanjega sveta in socialnih razlik, na drugačen način tudi vidiš svojo vlogo prostovoljca.
    Prizadene me, ko so ljudje odrinjeni, ko so na robu družbe in se podira osnovno človeško dostojanstvo. Kot razvita družba si ne bi smeli in ne smemo privoščiti, da imamo med sabo tolikšen delež prebivalcev, ki živijo pod pragom revščine. Zato je pomembno, da Karitas preko svoje mreže prostovoljcev nudi in pošilja pomoč v vsako ulico, odmaknjeno vasico, dolino ter je s pomočjo prisotna pri ljudeh ne glede na to, kaj imajo nad sabo in zakaj so se znašli v težki situaciji. Najprej so to ljudje, ki potrebujejo pomoč.«
Kolikokrat slišimo, da ni mladih, mi pa smo Bogu hvaležni, da smo dobili tri mlajše članice, ki so aktivne in imajo nove ideje; tako smo dobili nov zagon tudi tisti, ki smo že dolgo prisotni.«

PRINAŠATI UPANJE
Z Marijo sva se srečala zaradi prispevka in aktivnosti župnijske Karitas Gomilsko ob največji naravni nesreči, ki je v avgustu prizadela Slovenijo, še posebej pa Zgornjo Savinjsko dolino. Marija je bila zgolj eden od mnogih obrazov Karitas, ki so ljudem prinašali upanje.
»Na tisti tragičen dan, 4. avgusta, sem bila z mislimi še vsa pri župnijskem romanju, ki bi ga morali imeti naslednji dan, in da se nekaj očitno dogaja, sem zaznala ob informaciji, da je romanje odpovedano. Seveda nisem spremljala novic in sem se še čudila, zakaj pa to. A tekom dopoldneva so počasi začele prihajati novice o dogajanju v Zgornji Savinjski dolini. Razsežnosti nesreče so se videle že dopoldne, ko so se skozi vas začele voziti kolone vozil. Ljudje so seveda iskali načine, kako priti proti Celju, saj je bil čez Savinjo odprt samo en most. Z vsako novo informacijo se je večalo zavedanje, kako hudo je.«
Njena prva pot na prizorišče poplav je bila v Male Braslovče. »Najbolj me je pretreslo na drevesih in živih mejah videti ostanke nanosa vode in smeti, ki so kazali, kako visoko je drla voda. Vsepovsod je bilo blato. Srečala sem se z ekipo prostovoljcev Karitas iz Braslovč, ki je takrat že bila na terenu in delila pakete prizadetim v poplavi: hrano, čistila, higienske potrebščine, vodo. To srečanje in osebna izkušnja sta bila alarm, da moramo tudi mi čim prej v akcijo. Res so nas kmalu poklicali tudi s Škofijske Karitas Celje, če bi se bili pripravljeni aktivno vključiti v pomoč na terenu. Navsezadnje je to zelo blizu našemu kraju.« obrazi 01 2024b
Župnijska Karitas se je odzvala in že naslednji dan so šli na teren. Delo je potem potekalo nekaj dni, iz škofijske Karitas so jim dodeljevali tudi druge prostovoljce, ki so se jim pridruževali na terenu. Hkrati so se zbirali v molitveni skupini in za prizadete v poplavah tudi molili.
Poleg razdeljevanja materialne pomoči so bili prostovoljci Karitas ljudem na terenu v veliko pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za prijavo škode. »Ob tem bi izpostavila, kako so bili ljudje veseli obiska, četudi si prišel samo z vlogo za pomoč. Mnogi izmed njih so bili tako vpeti v reševanje svojega imetja, čiščenje, odpravljanje posledic ujme, da se gotovo ne bi odpravili na urad izpolnjevat obrazca, tako da so bili zelo hvaležni.
Ko smo zaključili s prvimi akcijami, smo družinam na poplavljenem območju na podlagi oddanih vlog delili bone Karitas. Hkrati smo iskali družine, ki so potrebovale pomoč pri čiščenju, pripomočke in čistila. Ves čas smo bili v stiku s Škofijsko Karitas Celje. Še vedno smo izpolnjevali vloge za pomoč oziroma popisovali škodo. 14. avgusta, na dan solidarnosti s prizadetimi v poplavah, se nas je zbralo šest prostovoljcev Karitas. Razdelili smo se v tri skupine in se odpravili v Male Braslovče, Letuš, Loke pri Mozirju, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji … Naslednja dva dni smo bone delili še v Nazarjah, Belih Vodah in Florjanu pri Šoštanju. Nekaterim starejšim osebam smo dostavili še pakete s hrano in higienskimi potrebščinami.«

PO DOBRIH TREH MESECIH
»Zadnjič sem bila na poplavnem območju novembra, ko je Karitas spet pripravila bone za otroke – za šolske potrebščine. To je bila tudi lepa izkušnja, saj sem lahko na terenu videla spremembe, ki so bile narejene v teh treh mesecih.
Veliko stvari je bilo že saniranih. A četudi bi navzven delovalo, da je v kraju vse urejeno, temu ni tako. Ljudje so v negotovosti in v strahu. Mnogi ne vedo, ali bodo lahko ostali v svojem kraju ali se bodo morali preseliti. Prisotne je veliko žalosti.
Po drugi strani se veliko obnavlja, izsušuje, sanira, vendar pri mnogih se ne ve, ali se bodo iz svojih domov morali izseliti. Bi pa rekla, da so ljudje vseeno optimisti in tudi lastnoročno urejajo, obnavljajo, izsušujejo, načrtujejo … Človek se premakne naprej, je pa seveda drugače tam, kjer so posebej blizu nevarnemu področju in so še danes v negotovosti, kam, kdaj in če sploh se premakniti s tiste lokacije.«
Na terenu je bilo tudi veliko ljudi, ki so nudili psihološko pomoč. »Stiske so velike, jih pa seveda ne prepoznaš takoj in tudi ne pridejo toliko v ospredje v nekajminutnih pogovorih. Mi smo prinesli vsaj malo upanja s tem, da smo ljudi obiskali, jim podali roko in jih poslušali. Vendar se je videlo, da so trpeli in še trpijo.«
 

M. Erjavec, Obrazi dobrote, v: Ognjišče 1 (2024), 26-27.

Slovenska karitas v sklopu pomoči družinam in posameznikom v Sloveniji izvaja tudi poseben program - dobrodelna akcija ZAupanje, ki je namenjen večjim pomočem.
V obdobju 19 let je Karitas s to akcijo rešila 360 večjih in težjih stisk po vsej Sloveniji in skupaj razdelila dobrih 776.405,86 EUR pomoči. Iz velikega števila rešenih pomoči lahko razberemo, obrazi 01 2024cda je bila več kot polovica vseh stisk povezanih z urejanjem pogojev za bivanje in večjimi nesrečami, letos žal tudi povezane s poplavami in plazovi. Četrtino vseh rešenih stisk je predstavljala pomoč invalidom in bolnim otrokom, preostala slaba četrtina vseh pomoči pa je predstavljala pomoč z gospodinjskimi aparati, daljšim plačevanjem najnujnejših položnic. Hvaležni vam bomo za vašo podpro in pomoč družinam v Sloveniji, da skupaj lajšamo in pomagamo pri reševanju težjih stisk. 
 
Svoj dar lahko prispevate na:
Slovenska karitas,
Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Sklic: SI00 9040
Namen: Zaupanje
SMS sporočilo:
UPANJE5 na 1919 ali
UPANJE10 na 1919

Zajemi vsak dan

Bolje je molčati in biti kristjan kakor govoriti, pa ne biti. Lepo je učiti, če tisti, ki govori, to tudi dela.

(sv. Ignacij Antiohijski)
Nedelja, 28. April 2024
Na vrh