26. december

LETA 1683 UMRL IVAN RATKAJ

DUHOVNIK JEZUITSKEGA REDA, MISIJONAR (* 1647)

Rojen na Ptuju, po rodu iz hrvaške plemiške rodbine, v mladosti je bil na dvoru Leopolda I. na Dunaju, vstopil k jezuitom in leta 1680 odšel v Mehiko kot misijonar. Deloval je v pokrajini Tarahumari (Chihuahuua) in napisal tri potopise o potovanju v misijone, o krajih in o običajih staroselcev. To so najstarejši opisi teh krajev, v tretjem je objavil tudi zemljevid – enega prvih - iz leta 1683 kot risbo na papirju.

LETA 1689 VALVASOR V SLAVI VOJVODINE KRANJSKE OBJAVI

SESTAVEK O LJUDSKEM SMUČANJU NA BLOKAH

"Ponekod na Kranjskem poznajo kmetje redek izum, kakršnega nisem videl še nikoli v nobeni deželi, marveč, da se spuščajo pozimi, ko leži sneg, po visokem hribovju z neverjetno naglico v dolino. V ta namen vzamejo po dve leseni deščici, četrt palca debeli, pol čevlja široki in približno pet čevljev dolgi. Spredaj sta deščici ukrivljeni in navzgor zavihnjeni. Na sredi je usnjat jermen, da se vtikajo noge vanj. K temu ima kmet še čvrsto gorjačo v rokah; to si nastavi pod pazduho pa se drži ob nji močno nazaj, da mu je za oporo in krmilo, in tako se driča, lahko bi zapisal tudi smuka ali leti po najbolj strmem pobočju."

LETA 1825 ROJEN JANEZ WOLF

SLOVENSKI SLIKAR († 1884)

Janez Wolf iz Leskovca pri Krškem je že v srednji šoli kazal veliko nadarjenost za risanje. Po viharni mladosti je študiral slikarstvo v Benetkah, kjer so ga pritegnili mojstri beneške renesanse. Ko se je vrnil v domovino, je odprl lastno šolo in z njo vplival na razvoj slovenskega slikarstva v smeri realizma. Slikal je predvsem za cerkve – stenske slikarije (freske) in oltarne slike. Njegovo najboljše delo je poslikava sten prezbiterija župnijske cerkve v Vipavi (1876/77), v katero je vključil portrete tedaj živečih Vipavcev.

LETA 1867 UMRL JOŽEF KOŠIČ

PORABSKI DUHOVNIK, PISATELJ, PESNIK, ETNOLOG, ZGODOVINAR (* 1788)

Prvi slovenski pisatelj na Madžarskem, ki je pisal posvetne poučne spise in pri tem moral uporabljati tudi nove besede. Te je prevzel iz štajerskega in kajkavskega hrvaškega govora, deloma pa je uporabljal tudi lastne. Zanimala ga je predvsem zgodovina Prekmurja in je avtor prve pokrajinske monografije ter pisec več slovenskih knjig. V slovenščino je tudi prevedel madžarsko slovnico. Župnikoval je na Gornjem Seniku, kjer je na tamkajšnjem pokopališču nagrobni spomenik, na cerkvenem zidu pa najdemo njegovo spominsko ploščo. V starem župnišču je na ogled tudi stalna razstava, postavljena v spomin slovenskim župnikom, ki so službovali v porabskih župnijah-

LETA 1943 ROJEN PETER KOŠAK

PESNIK († 1993)

Mariborčan, ki se je po maturi na prvi gimnaziji in začetku prava odšel v Graz, kjer je živela njegova mama. Leta 1964 je odšel v Avstralijo, prepotoval celino in delal kot bolničar v melburnski psihiatrični bolnišnici. Neozdravljivo bolan je odšel v Indijo, kjer je umrl med prijatelji guruji. Svoje pesmi je izdal v zbirki Iskanje, v njih opeva domovino, onostranstvo, majhnost, osamljenost, brezdomstvo ... Pesem Starčki je dobila prvo nagrado za moderno poezijo.

nekaj njegovih verzov

Vse je čisto / Čista je noč, čist je dan. / In vse je isto: / tržnica in samostan. // Vse je čisto. / Čista je pomlad, čista je jesen. / In vse je isto: / pesem in sen. // Vse je čisto. / Čisto je rojstvo, čista je smrt. / In vse je isto: / roža in vrt. // Vse je čisto. / Čisto je poletje, čista je zima. / In vse je isto: / snežinka rožmarin. (Čista istost)

Z obrazov sivih zidov / odpadlega ometa / s  prsti / zgrbančenih korenin / izpuljenih dreves, / onemoglih od obupnega napora / držeč zadnji kovanec življenja, // z glasovi / rjastih cevi / piskajočega vetra, / z očmi / zapuščenega gnezda, / z ohlapnimi žepi podočnic, / z nohti odsluženih ključavnic, / s pogledi / zaklenjenih ključavnic, /s koleni oguljenih držajev, / s kretnjo škripajočih duri / visečih s tečajev, / s postavami tavajočih vprašajev / se pomikajo / v sandalih opatov, / preozkih za meništvo, / pretesnih / za kurje oko bolečine, / spotikajo se kar tako - // in njih  srajce so sive, /  kot je izprano nebo; sive so hlače, / ohlapne ali pretesne, / neudobne za praznike; / prekratke ali predolge, / kar prav za predstavo slovesa, / klovnov brez občinstva - // tako cepajo vzdolž / po palubi kvadratov / kaznjenci mladosti - / pod nebom sivim / ko penzija življenja, / ki zastonj gleda / če vidi, / barvitost trepetajočega veselja - / ki zastonj prisluškuje, /tudi če zdavnaj več ne čuje, / hrupu oddaljujočih vozov, / že davno pozabljenih otroških iger, / nekje, za obzidanem obzorjem, / nekje, v daljavah mamljivih vonjav - / nekje, v višavah čakajočih mostov - // Čutila so instrumenti / brez razvedrila. / Družba je vsota / vseh kanalov, / brez navodila. / Okvir pa vlada, / skrinja pokrov drzava. // Nekdo se šali, / ugaša luči - / Gotovo ima ključ, / Skrit / globoko / v žepu. (Starčki)

o njem: (Tone Kuntner)

Ti si bil ena sama luč / in ena sama srčna dobrota. // Tak si zgorel, / odšel brez slovesa. / In s tabo je zginil / skrivnostni ključ: // kako biti ena sama luč / in ena sama srčna dobrota! / (Spomin na pesnika Petra Košaka)

LETA 1987 UMRL ROJEN RIKO DEBENJAK

SLIKAR IN GRAFIK (* 1908)

Doma iz Kanala ob Soči, šolal se je v Beogradu, kjer je leta 1937 končal slikarsko šolo in tečaje slikarstva. Veliko potoval in se izpopolnjeval v ilustraciji, grafiki ... in bil eden vodilnih predstavnikov Ljubljanske grafične šole, dober poznavalec tehnik in posebnosti tiskanja. Sodeloval je na številnih razstavah grafike doma in po svetu, nekaj njegovih del hranijo v kanalski galeriji (z njegovim imenom). Leta 1960 je prejel Prešernovo nagrado za grafiko ... Nekaj njegovih najbolj znanih ciklov: Panjske končnice, Istranke, Kraševke, Na morskem dnu, Nečke, Kamen, Sledi na ometu, Grebelca, Drevo-skorja-smola in Magične dimenzije. Njegov kip (Mirsad Begić)) stoji od leta 2008 pred galerijo.

LETA 1990 RAZGLAŠENI REZULTATI PLEBISCITA

O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI SLOVENIJE

Na današnji dan so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji. Ob izjemni volilni udeležbi (90,8 odstotka volivcev) je za samostojno državo glasovala velika večina (88,5 odstotka) državljanov ali 1.289.369 volivcev. Slovenski parlament je sklenil, da bomo 26. december v naši državi praznovali kot "dan samostojnosti", leta 2005 pa ga je preimenoval v »dan samostojnosti in enotnosti«.

pripravlja: Marko Čuk