Skip to main content

Za tiste, ki jih Bog ljubi, preizkušnje niso kazen, ampak milost.(sv. Janez M. Vianney)

Avtor: Benjamin

Apolonija

sv. Apolonija

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Svetnik za vsak dan.

† ok. 249, mučenka iz Aleksandrije v Egiptu
god: 9. februar 

Zobozdravnikov se vsi bojimo, čeprav vemo, da bi nam bilo brez njih še bolj hudo. Ko nas zobje pošteno zabolijo, komaj čakamo, da nas teh muk rešijo. Zavetnica teh ‘strašiteljev–rešiteljev’ je današnja slavljenka sveta Apolonija. Poročilo o njenem mučeništvu ve povedati, da so ji s surovimi udarci izbili zobe. Upodobili so jo mnogi umetniki v lesu, kamnu in na platnu, njeno podobo najdemo v neštetih cerkvah po vseh krščanskih deželah, tudi na Slovenskem. Največkrat jo upodabljajo s palmo kot simbolom mučeništva v eni roki ter z zobom v kleščah v drugi.
Devica Apolonija je živela v prvi polovici 3. stoletja v Aleksandriji. Najbrž je delovala kot diakonisa, kot moremo sklepati iz pisma o preganjanju kristjanov v Aleksandriji, ki ga je od tam poslal škof Dionizij škofu Fabiju v Antiohijo, Dionizij mu poroča o mučeniški smrti mnogih aleksandrijskih kristjanov, med katerimi je bila tudi Apolonija. To preganjanje je tudi grozljiva slika o tem, kako ljudje izgubijo razsodnost in podivjajo, ko nekdo udari na pravo struno, da doseže svoj namen.
Iz Dionizijevega pisma izvemo naslednje: »Pri nas se preganjanje ni začelo šele s cesarjevim razglasom (proti koncu leta 249 ali v začetku 250), marveč je izbruhnilo celo leto prej. Neki početnik vsega hudega je razvnel poganske množice in podžgal njih praznovernost. Od njega naščuvane so si prisvojile nebrzdano oblast za hudodelstva in menile, da je češčenje demonov s krvoločnostjo zoper nas edina bogaboječnost.«
Dalje v pismu beremo, da so najprej zgrabili nekega starčka in ga z raznimi mukami silili, naj govori brezbožne besede. Ko tega ni hotel storiti, so ga odvlekli v predmestje in ga pobili s kamenjem. Enako so storili z neko verno ženo Kvinto. Potem so navalili na hiše vernikov. Kogar je kdo poznal v soseščini, da je kristjan, so ga napadli, odgnali, oropali: kar je bilo dragocenejšega, so si prilastili, drugo pa so razmetali in na ulicah zažgali.
Takrat so, beremo v tem poročilu, zgrabili tudi vsega občudovanja vredno starejšo devico Apolonijo in ji z udarci po čeljustih izbili vse zobe. Pred mestom so naložili grmado in ji pretili, da jo živo sežgo, če ne bo za njimi ponovila brezbožnih besed. Ko si je izprosila trenutek in so jo izpustili iz rok, je urno skočila v ogenj in zgorela.
Dionizij poroča še o drugih mučenjih in zaključuje: »Nikoder nismo mogli hoditi, ker so zmeraj in povsod vsi kričali, do je treba vsakega, ki ne bo vzklikal bogokletnih besed, takoj vreči na ogenj. To je s takšno silo dolgo trajalo …«

IME in GOD
Ime Apolonija izhaja iz lat. imena v pomenu ‘Apolonov, posvečen Apolonu’. Na Slovenskem je znano že skoraj pol tisočletja, ni pa zelo razširjeno (338). Veliko bolj sta priljubljeni krajši obliki Polona (2.685 – 104. mesto) in Polonca (1.616).

ZAVETNICA
Sv. Apolonija velja za zavetnico zobozdravnikov in priprošnjico proti zobobolu.

CERKVE PRI NAS
Sv. Apoloniji je pri nas posvečena samo podružnična cerkev v Bezovici pri Črnem Kalu (žup. Predloka).

ČUK, Silvester. Svetnik za vsak dan. 1. knjiga. Prenovljena in dopolnjena izdaja – ČUK, Marko. Koper: Ognjišče, 2018, str. 86-87.

Hieronim Emiliani (umrl 1537)

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Pričevalec evangelija.

God: 8. februar 

Če znamo pravilno brati evangelij, vemo, da Jezus hoče, naj njegovi učenci svojo povezanost z njim dokažejo z dejavno ljubeznijo do ljudi, posebno do tistih, ki trpijo ali so zapostavljeni. Cerkev se je tega vedno zavedala in v vseh časih, posebno še tedaj, ko svetna družba ni poznala ‘socialnega skrbstva’, je ustanavljala bolnišnice in sirotišnice, kjer so dobili primerno oskrbo bolniki, brezdomci, revni ljudje vseh vrst. To oskrbo so jim nudili možje in žene, ki se jim posvetili z vso dušo in z vsem srcem kot redovniki in redovnice. Ustanovitelja ene take redovne družbe se spominjamo danes.

To je bil Hieronim Emiliani, ki je izšel iz beneške patricijske družine. Rodil se je leta 1486, ko je bila na višku renesansa, ki je vsebovala mnogo poganskih prvin. Z njo se je povezalo tudi papeštvo, kar je močno škodovalo Cerkvi in verskemu življenju. To je bilo obdobje moralnega propada in velikih stisk, ki so jih povzročale politične zdrahe. Vojaški poklic je bil zelo cenjen.

Tudi mladega Hieronima je mikalo, da bi dosegel slavo kot vojak. Poveljstvo rodnih Benetk mu je v sporu s cesarjem Maksimilijanom I. zaupalo trdnjavico Castelnuovo nad Piavo: ob napadu cesarskih čet je trdnjavica padla in Hieronim je prišel v ujetništvo. Njegovi upi v bojno slavo so splahneli, toda samotna ječa je bila zanj milost. Primerilo se mu je nekaj podobnega kot sv. Ignaciju Lojolskemu, ustanovitelju jezuitskega reda: od slavohlepnega vojaka se je spremenil v gorečega bojevnika za Kristusa. Mesec dni ječe in čudežna rešitev na Marijino priprošnjo sta zadostovala za Hieronimovo spreobrnitev. Ves se je posvetil trpečim in revnim. Za ta poklic, ki je terjal junaške odpovedi, se je utrjeval najprej tri leta v Castelnuovu s spokornimi deli in z ljubeznijo do bližnjega. Potem se je odločno odpravil na pot, o kateri je bil prepričan, da mu jo je namenila božja previdnost.

V Benetkah se je pripravljal na duhovniški poklic. Leta 1518, ko mu je bilo 32 let, je bil posvečen v duhovnika in zdaj se je s še večjo vnemo lotil svoje življenjske naloge. Ko sta malo kasneje tod pustošili lakota in kuga, je Hieronim vse svoje imetje razdal potrebnim, sam pa je negoval bolnike, ponoči pokopaval mrliče, dokler ni staknil pegavice. Ta bolezen je bila kakor noviciat za njegovo hrepenenje po krščanski popolnosti. Ko je ozdravel, se je odpovedal vsemu premoženju in se posvetil samo službi revežev, zlasti sirotam brez staršev. Priskrbel jim je stanovanje, hrano in delo. Vlada beneške republike je njegovo delo podprla, saj ji je s svojo dobrodelnostjo odvzel marsikakšno skrb in breme.

Uspehi v Benetkah so ga spodbudili, da je svojo dejavnost razširil po vsej severni Italiji. Ustanavljal je sirotišnice, skrbel je za izgubljena dekleta, negoval bolnike. Njegov zgled je pritegnil še druge. Da bi jim uredil skupno življenje, jih utrjeval in versko krepil, je najzvestejše pomočnike združil v versko bratovščino. Papež Pavel III. je leta 1540 potrdil moški red po avguštinskih pravilih, ki še danes deluje v Italiji: po ustanovnem sedežu Somasca pri Bergamu se člani redovne družine imenujejo somaski in skrbe za vodstvo sirotišnic, ubožnic in bolnišnic.

Njihov ustanovitelj Hieronim Emiliani je umrl 8. februarja 1537 v Somaski za kugo, ki si jo je nakopal, ko je stregel kužnim bolnikom. Za svetnika ga je razglasil papež Klemen XIII. leta 1767.

7. februar

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Svetniki.

  • Anton iz Stroncone, bl., † 1461, manjši brat v Assisiju v Italiji
  • Anzelm Polanco in Filip Ripoll, bl., † 1939, škof vTeruelu v Španiji, ter duhovnik in generalni vikar, mučenca v španski državljanski vojni
  • Egidij od sv. Jožefa, sv., † 1812, frančiškan v Neaplju
  • Evgenija Smet, glej Marija božje previdnosti
  • Filip Ripoll, bl., † 1939) duhovnik in generalni vikar, mučenec v Španiji
  • Janez a Triora, bl.,†1816, iz reda minimov, mučenec na Kitajskem
  • Koleta (Nika), sv., † 1447, klarisa iz Francije
    V koledarju Frančiškovih redov je njen spomin obvezni god.
  • Luka mlajši, sv., † 953, puščavnik v Grčiji
  • Marija Božje previdnosti (Evgenija Smet), bl., † 1871, redovna ustanoviteljica iz Lillà
  • Mojzes, sv., † ok. 389, puščavnik iz rodu Saracenov, škof v Aleksandriji
  • Nivard, bl., † po 1150?, cistercijanski menih iz Clairvauxa v Franciji
    Blaženi Nivard je brat cerkvenega učitelja in zavetnika Evrope, sv. Bernarda (20. 8.).
  • Partenij, sv., 4. st., škof v Lampsahi v Helespontu
  • Ricerij, bl., † 1236, duhovnik, med prvimi učenci sv. Frančiška
  • Rihard, sv., † 720 ali 721, iz mesta Lucca v Italiji Teognij, sv., † 522, škof v Betelu v Palestini
  • Tomaž Sherwood, bl., † 1578, mučenec v Londonu v Angliji

V začetku prejšnjega stoletja (J. Rogač, ŽS, 1906) je bil na današnji dan spomin sv. Romualda, opata, katerega god zdaj obhajamo 19. 6.

7. februarja je umrl tudi papež bl. Pij IX., ki je podpisal pomembna cerkvena dokumenta: dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju in dogmo o nezmotljivosti papeža v cerkvenem in moralnem nauku. Njegov spomin je v koledarju 9. 1.

5. februar

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Svetniki.

  • Abraham, sv., † 344. škof v Arbeli v Perziji
  • Adelajda, sv., † ok. 1015, opatinja najprej v Villichu, nato v Kölnu
  • Agata, sv., † ok. 250, devica in mučenka iz Katanije na Siciliji
  • Albuin, sv., † 1005/6, škof v Brixnu
  • Andrej Kim, sv., † 1798, mučenec v Koreji
  • Avit, sv., † 525, škof v Vienni v Franciji
  • Bertulf, sv., † 705, opat v Rentyju v Franciji
  • Domicijan, bl., † 802, karantanski vojvoda
  • Frančiška Mézière, bl., † 1794, devica in mučenka v francoski revoluciji
  • Hildegarda (Liharda) s Kamna, bl., † 990?, koroška grofica
  • Ingenuin (Genuin), sv., † 598 ali ok. 605, in Albuin, sv., † 1005/6), briksenska škofa
  • Pavel Ni in Andrej Kim, sv., † 1798, mučenca v Koreji
  • Vodoald, sv., † ok. 720, sveti popotnik s Škotskega v Soissonu v Franciji

4. februar

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Svetniki.

 

  • Aventin, sv., 6. st., škof v Troyesu v Franciji
  • Aventin, sv., † po 511, škof v Chateaudunu pri Chartresu v Franciji
  • Diodor, sv., 3. st., mučenec v Italiji
  • Elija, sv., † 779, mučenec v Damasku
  • Elizabeta Canori por. Mora, bl., † 1825, žena in mati v Rimu
  • Evtihij, sv., 2. st. ?, rimski mučenec
  • Fileas, škof in tribun Filorom, sv., 4. st., mučenca v Aleksandriji
  • Filorom, sv., 4. st., tribun, mučenec v Aleksandriji
  • Frančišek Pacheco D. J. in osem drugih, bl, † 1626, mučenci iz Nagasakija na Japonskem
  • Gilbert, sv., † 1189, redovni ustanovitelj v Sempringhamu v Angliji
  • Hraban Maver, bl, † 856, nemški opat in nadškof v Mainzu
  • Ivana Valois, sv., † 1505, francoska kraljica in ustanoviteljica reda Marijinega oznanjenja
  • Izidor iz Peluzija, sv., † ok. 449, Egipt
  • Jakob Berthieu, bl., † 1896, jezuit in misijonar na Madagaskarju
  • Janez de Brito, sv., † 1693, in drugi jezuitski misijonarji in mučenci
  • Janez Speed, bl., † 1594, mučenec v Durhamu v Angliji
  • Jožef Leoneški, sv., † 1612, kapucinski misijonar iz Italije
  • Karel Spinola in 49 tovarišev, bl., † 1622, mučenci v Nagasakiju na Japonskem
  • Klavdijan, sv., 3. st., mučenec v Ataliji
  • Konon, sv., 3. st., mučenec v Ataliji
  • Kristijan, bl., 12. st., menih v Himmerodu v Nemčiji
  • Leon Ignacij Mangin, in 55 mučencev, sv., † 1900, jezuit, misijonar na Kitajskem
  • Leon Ignacij Mangin Lovrenc, sv., 4. st., škof v Spoletu v Italiji
  • Modan, sv., 8/9. st., opat na Škotskem
  • Nikolaj Studit, sv., † 868, menih v Carigradu
  • Papija, Diodor, Konon in Klavdijan, sv., 3. st., mučenci v Ataliji
  • Rimbert, bl., † 888, škof v Bremnu ter učenec in življenjepisec sv. Oskarja
  • Rudolf Aquaviva in tovariši, bl., † 1583, mučenci v Indiji
  • Veronika, sv., 1. st., sveta žena

Pred prenovo bogoslužnega koledarja je na današnji dan godoval sv. Andrej Corsini (pri karmeličanih še danes), v rimskem in našem bogoslužnem koledarju, pa je zdaj njegov god 9. 1. (ponekod tudi 6. 1. – na dan njegove smrti) Tudi v Rogačevem ŽS je naveden na današnji dan (sv. Andrej Korsinov), njegovo ime pa je ostalo tudi v ljudskem koledarju.

Na današnji datum se v koledarjih pojavlja tudi ime sv. Katarine de Ricci, ki so ji ob razglasitvi za blaženo za spominski dan določili 13. 2., potem pa so ga prestavili na današnji dan (tudi po dominikanskem koledarju goduje danes), v našem martirologiju pa je po prenovi koledarja njen god 1. 2. (dan njene smrti).

3. februar

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Svetniki.

  • Alojzij Andritzki, † 1943, lužiškosrbski duhovnik, pričevalec za vero
  • Andrej Karel Ferrari, bl., † 1921, nadškof in kardinal v Milanu
  • Berlinda iz Meerbeke, sv., † ok. 935, redovnica na Flamskem
  • Blaž, sv.,† 316, škof in mučenec
  • Celerin, sv., 3. st., bralec in mučenec v Kartagini
  • Celerina, sv., 3. st., mučenka v Kartagini
  • Helinand, bl., † ok. 1230, trubadur in cistercijanski menih v Froidmontu v Franciji
  • Ignacij, sv., 3. st., mučenec v Kartagini
  • Janez Frančišek Gnidovec, † 1939, škof v Skopju
  • Janez Nelson, bl., † 1578, mučenec v Angliji
  • Klavdina Thévenet (Marija od sv., Ignacija), sv., † 1837, devica iz Lyon a v Franciji
  • Lovrenc, Ignacij in Celerina, sv., 3. st., mučenci v Kartagini
  • Lupicin, sv., 4. st., škof v Lyonu v Franciji
  • Marija Ana Rivier, bi, † 1838, redovnica iz škofije Viviers v Franciji
  • Oskar (Ansgar), sv., † 865, apostol severne Evrope
  • Simeon in Ana, sv., 1. st., osebi iz evangelija
  • Stefan Bellesini, bl., † 1840, avguštinec iz Genezzana v Italiji
  • Verburga, sv., † ok. 700, opatinja na Angleškem

1. februar

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Svetniki.

 

  • Andrej Conti, bl., † 1302, duhovnik, manjši brat v Lazinu v Italiji
  • Bendimijan, sv., 5. st., asket
  • BRIGITA (Brida), sv., † 525, zavetnica Ircev
  • Ivana Frančiška od Marijinega obiskanja (Ana Michelotti), bl.,†1888, redovna ustanoviteljica iz Annecyja
  • Janez, sv., † 1163, škof v Saint-Malo v Franciji
  • Janez Yi, bl., † 1840, mučenec
  • KATARINA de’ Ricci, sv., † 1590, dominikanka iz mesta Prato v Italiji
  • MARIJA Ana Vaillot in ODILA Baumgarten, bl., † 1794. usmiljenki, mučenki.
    Obvezni god v koledarju Hčera krščanske ljubezni (usmiljenke) in Marijinih sester.
  • Pavel, sv., 6. st., škof v Saint-Paul-Trois-Chàteaux v Franciji
  • Peter Antiohijski, sv., ok. 340 pred 440, puščavnik
  • Rajmund iz Fitera, sv.,†1163, španski cistercijan
  • Seirioel, sv., 6. st., opat na otoku Mona v Wallesu
  • Sever, sv., † po 342., škof v Ravenni v Italiji Sorus, sv., 6. st., puščavnik pri Périgordu v Franciji
  • Trifon, sv., 3. st., mučenec v Niceji
  • Ursus, sv., 6. st., duhovnik v Aosti v Italiji
  • Viridijana, bi, 11242, rekluza pri Firencah v Italiji

SPREMEMBE V KOLEDARJU:
Pred prenovo koledarja je bil 1. 2. spominski dan mučeniške smrti sv. Ignacija Antiohijskega, ki po novem goduje 17. 10. V našem ljudskem koledarju je še vedno zapisano ime Ignac.

2. februar

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Svetniki.

  • Alfred Delp, † 1945, nemški jezuit in mučenec
    Življenje človeka, zaradi katerega je bilo na svetu malo več ljubezni in dobrote, je imelo smisel. (Alfred Delp)
  • Floskul, sv., 5. st., škof v Orleansu v Franciji
  • Ivana de Lestonnac, sv., 11640, mati sedmih otrok, vdova in vzgojiteljica deklet
  • Jezusovo darovanje (svečnica)
  • Kornelij, sv., 1. st., stotnik iz Nove zaveze
  • Lovrenc, sv., † 619, škof v Canterburyju v Angliji
  • Marija Katarina Kasper, bl., † 1898, ustanoviteljica skupnosti sester ubogih služabnic križanega Jezusa
  • Nikolaj Saggi, bl., † 1709, vratar v samostanu minimov v Rimu v Italiji
  • Peter Cambiani, bl., † 1365, dominikanec iz Ruffije
  • Simon Fidati, bl., † 1348, avguštinski eremit v Firencah v Italiji

Do preureditve bogoslužnega koledarja smo se danes spominjali tudi dveh osebnosti, ki ju omenja evangelist Luka v svojem poročilu o Jezusovem darovanju v templju: starčka Simeona in pobožne prerokinje Ane. Zdaj je njun godovni dan prestavljen na 3. 2.

6. februar

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Svetniki.

  • Alderik, sv., † 1200, premonstrat v Fussenichu v Nemčiji
  • Amand, sv., † ok. 679, apostol Belgije in prvi misijonar med severnimi Slovani
  • Angel a Fuseio, bl., † 1327, avguštinski eremit
  • Antolijan, sv., 3. st., mučenec iz Clermonta v Franciji
  • Brinolf, sv., † 1317, škof v švedskem mestu Skara
  • Doroteja (Rotija) in Teofil, sv., † 305, mučenca
  • Frančišek Spinelli, bl., † 1919, redovni ustanovitelj iz škofije Cremona v Italiji
  • Gaston (Vaast), sv., † ok. 540, škof v francoskem Arrasu
  • Gvarin, sv., † 1159, škof v Palestrini v Italiji
  • Julijan, Silvan, škof, Luka, diakon, in Mocij, sv., 3. st., mučenci v Emesi v Feniciji
  • Luka, sv., 3. st., diakon, mučenec v Emesi v Feniciji
  • Marta Alojzija Robin, † 1981, francoska stigmatiziranka
  • Mei, sv., † 488, škof na Irskem
  • Mocij, sv., 3. st., mučenec v Emesi v Feniciji
  • Pavel Miki, Peter Krstnik in tovariši, sv., † 1597, prvi japonski mučenci
  • Peter Krstnik, sv., † 1597, japonski mučenec
  • Renula, sv., 8. st., opatinja v Maaseycku v Belgiji
  • Silvan, sv., 3. st., škof, mučenec v Emesi v Feniciji
  • Teofil, sv., † 305, mučenec

Na današnji dan je pred letom 1969 godoval tudi sv. Tit, ki je po novem skupaj s Timotejem v koledarju 26. 1.

1305-124a copy

Urednikova beležnica januar 2013

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Beležnica.

1305-124a copyJanuarska številka Ognjišča je za bralce in za uredništvo predvsem božična številka, ki naj pomaga ustvariti pristno praznično vzdušje za globlje doživljanje praznika Jezusovega rojstva. Za uredništvo pa je to seveda prva številka novega letnika, v katerega vnesemo nekaj novosti: nove rubrike in novo podobo.

1305-124B - plamen

Tudi v tem letniku je tako. Dve novosti sta povezani z letom vere, ki smo ga začeli v oktobru 2012, končali pa ga bomo proti koncu leta 2013. Prva je rubrika Verovati danes, v kateri bo p. Karel Gržan razlagal veroizpoved, ki jo nedeljo za nedeljo izpovedujemo pri maši. Pater Gržan nam bo na njemu lasten duhovit način v zgodbi približal zapletene formulacije veroizpovedi. Dve leti je pater pisal rubriko Samovzgojni plus (+). Besedilo bo januarja izšlo v knjigi z naslovom Čas prekratkih hlač.

Tudi uredniški kolega Marko Čuk bo na veroučnih straneh pisal o veri in sicer v rubriki z naslovom Zakaj lahko verujemo? Že doslej smo v rubriki lahko z zanimanjem prebirali življenjske in izdelane članke o verskem življenju in lahko smo prepričani, da bo tako tudi v letu vere. Naslanjal se bo tudi na knjigo Verovati danes, ki je pred leti izšla pri naši založbi in je še danes aktualna.

Upamo, da bosta obe rubriki prišli prav bralcem v osebnem poglabljanju vere pa tudi kot dobrodošlo gradivo ali lepa dopolnitev v raznih skupinah od (mladinskih) veroučnih, do svetopisemskih, zakonskih ali drugih skupin, kjer poglabljamo vero.

1305-124B - plamen

Ohranili bomo tudi rubriko za (mlade) zakonce. Že njen naslov Poživiva najin zakon pove, da bodo v njej razni predlogi, kako (p)oživiti zakonsko življenje in pri tem upoštevati razne spodbude, ki jih najdemo v krščanstvu.

Spremenili smo tudi rubriko, v kateri predstavljamo naše knjige. Doslej smo jih predstavili pet, odslej pa le tri, zato smo rubriko naslovili Kdor želi, tri dobi. Številni ste rubriko lepo sprejeli, saj ste v njej našli daljšo predstavitev knjig, obenem pa smo vam knjige ponudili s popustom. Nekateri ste jih naročali tudi zato, da ste jih namenili za darila. Pobuda, vredna posnemanja.

1305-124B - plamen

Poleg številnih knjig, ki govore o Božiču in smo vam jih predstavili že v prejšnjih številkah, bi vas opozorili na novo igro Pot k Jezusu s podnaslovom Poučna družinska igra z versko vsebino. Morda se bo komu zdela podobna družabni igri Človek, ne jezi se, pa je to samo prvi vtis. Gre za igro, ki bo na nevsiljiv način igralce uvedla v nekatere plemenite vsebine vere in krščanskih vrednot.

Ob prazničnem obdarovanju vas še enkrat opozarjamo na lep ‘dodatek’ k darilom: darilne knjižice Podarim ti misel iz Svetega pisma V zbirki so zbrane misli iz Svetega pisma o hvaležnosti, prijateljstvu, družini in ljubezni.

1305-124B - plamen

Nov letnik je s tudi priložnost, da se vam, dragi bralci, zahvalimo za vašo zvestobo. Mnogi ste že desetletja zvesti naši reviji. Hvala za vašo zvestobo. Če bi kdo ne mogel stroškov naročnine, naj ne odpove Ognjišča, ampak naj nam telefonira in našli bomo rešitev, da mu pomagamo prebroditi čas krize. Čas krize je tudi priložnost, da iščemo prave vrednote in prepričani smo, da vam bo branje naše revije k temu pomagalo. Pomislimo, komu bi lahko darovali naročnino na revijo.