Papež Frančišek na Lampedusi
Lampedusa je osamljen italijanski otoček v Sredozemskem morju, jugozahodno od Malte, na skrajnem jugu Evrope, nedaleč od afriške obale. Zaradi njegove lege ga imenujejo ‘vrata Evrope’. Ves svet ga pozna po tem, da je prva postaja pribežnikov iz revnih afriških dežel, ki želijo iz bede v boljše življenjske pogoje, iz sužnosti v svobodo.Od leta 1999 do 2012 je na otoku pristalo nad 200.000 teh nesrečnih ljudi, letos že okoli 4.000. Mnogi se podajo na to pot s preprostimi plovili, ki so prenatrpana in marsikatero od njih v viharnem morju potone in pot upanja teh ubogih ljudi se konča v morskih globinah. Računajo, da je od leta 1988 do danes teh žrtev bilo že okoli 20.000!
Namen mojega obiska je bil, da vzdramim vesti.
— papež Frančišek
»Ko sem pred nekaj tedni slišal to novico, ki se je na žalost tolikokrat ponovila, se je misel na to nenehno vračala kot trn v srcu, ki povzroča bolečino. Tedaj sem začutil, da moram danes priti sem, da molim, da izrazim bližino, pa tudi, da vzdramim naše vesti, da se to, kar se je zgodilo, ne bi ponavljalo, lepo prosim!
Komisija vlade ZDA (Commission on International Religious Freedom) je kritizirala stanje verske svobode v Zahodni Evropi. Posebej je opozorila, da v javnosti nekaterih držav vlada ‘zelo agresiven sekularizem’.
V teh dneh začenjamo počitnice. To je čas, ki ga lahko namenimo tudi branju. Morda ne branju težkih knjig, ampak zanimivih in poučnih, takih, ki nas bodo obogatile. Zato smo vam pri Ognjišču pripravili posebno 
Rok Mulec je v nekaterih pogledih povsem običajen študent, v drugih pa se močno razlikuje od svojih vrstnikov. Star je 23 let in obiskuje podiplomski program Filozofske fakultete v Ljubljani, smer anglistika. Rad prebere kakšno dobro knjigo in se zabava s prijatelji. Za razliko od večine, ki imajo glasbo radi, se Rok z njo ukvarja nekoliko aktivneje, saj igra kitaro pri Skromnem bandu. Poleg omenjenega je tudi član gibanja Mladi za Kristusa, v sklopu katerega mladi pričujejo o svojem osebnem odnosu z Bogom. Rok je torej uspešen študent, glasbenik in aktiven kristjan, ima pa še eno posebnost: belo palico. Tako je, Rok je slep, in sicer že od rojstva. Kot kaže, mu to v življenju ne predstavlja tako hude ovire, da ne bi mogel uresničevati stvari, ki si jih želi in so mu v veselje, to pa je najlepši zgled in najpristnejše pričevanje.
Pred leti je k meni v zaporu prišla obsojenka in mi rekla: »Veš kaj, Robi, pred devetimi leti sem odšla iz mladinske skupine. V tem času sem počela marsikaj, prišlo je celo do kaznivih dejanj in sem sedaj v zaporu. Devet let je od tega, ampak v vseh teh letih me ni nihče niti enkrat poklical ali pa pobaral, zakaj me ni …« In potem mi je rekla: »In ti praviš, da smo ljudje bratje in sestre.« To je bil dogodek, ki me še danes spominja na zavest, da nas vera na poseben način povezuje med seboj: kot brate in sestre. Pravijo, da si bratov in sester ne moreš izbirati, ampak so ti podarjeni. Zdi se mi, da se tudi na tem področju obnašamo vedno bolj marketinško in bi radi izbirali.
Svetovni dan mladih letos vabi v Južno Ameriko, natančneje v Brazilijo. Srečanje bo potekalo od 23. do 28. julija 2013 v mestu Rio de Janeiro, tokratno geslo pa bo Pojdite in naredite vse narode za moje učence (Mt 28,19).
Obarvaj svoje poti!
Profesor fizike Boris Kham je vsaj nekaterim znan tudi kot voditelj mesečne radijske oddaje Zanimivosti nočnega neba, ki se v sklopu oddaje Doživetja narave predvaja na Radiu Ognjišče. Že več desetletij se ukvarja z opazovanjem vesolja in je zelo (pri)znan navduševalec za astronomijo. Tokrat predstavljamo njegov pogled na vesolje in položaj človeka v njem, ne moremo pa tudi mimo vprašanja o vesoljskem turizmu.
Slovenija kljub svoji majhnosti po površini v marsičem predstavlja neprecenljivo dediščino, ki so jo ustvarjali naši predniki. Med pomembno stavbno dediščino sodijo slovenski kozolci. Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo pri nas, ne najdete nikjer na svetu, zato so naši kozolci posebnost tudi v svetovnem merilu.
Nekje sem prebral, da tretjina Evropejcev trpi zaradi različnih zdravstvenih tegob, ki jih prinašajo vremenske spremembe, oz. ‘slabo vreme’. Dežurni zdravniki vedo povedati, da se ob poslabšanju vremena poveča obisk v ambulantah. Policisti povedo, da je ob poslabšanju vremena več cestnoprometnih prekrškov in nesreč – pa ne samo zaradi spolzkega vozišča! Biovremenske napovedi, s katerimi nas opozarjajo na to, kakšne vplive bo imelo vreme na naše počutje pa so postale že skoraj obvezen sestavni del vsake vremenske napovedi.