Skip to main content

Za tiste, ki jih Bog ljubi, preizkušnje niso kazen, ampak milost.(sv. Janez M. Vianney)

Avtor: Benjamin

1307-036a copy

Slovenska planinska pot – 60 let

1307-036a copySlovenska transverzala, kot ji v pogovornem jeziku pravimo planinci, je zelo dober pripomoček za načrtovanje izletov v slovenske hribe in gore. Če pogledamo Slovensko planinsko pot (SPP), kot se uradno imenuje, je mene osebno presenetil podatek, da predstavlja najstarejšo tovrstno vezno pot na svetu. Glede na to bi človek pričakoval, da je vzpostavljena že zelo dolgo, pa temu ni tako. Je pravzaprav dokaj mlada pogruntavščina, saj jo je prvi predlagal profesor Ivan Šumljak (1899–1984), Mariborčan, ki je bil med drugim 20 let načelnik markacijskega odseka PD Maribor-Matica.

 

1307-034b

    Slovenska planinska pot je bila odprta 1. avgusta 1953 in je imela 80 točk, kasneje se je nekajkrat spreminjala in dopolnjevala. Po letu 1993 se je število kontrolnih točk zmanjšalo na 69, po letu 2011 se je dodalo 2 kontrolni točki. Od leta 2011 je na SPP 75 kontrolnih točk.

    Dolžina poti:

    – tlorisna dolžina: 584 km
    – dolžina po reliefu (tista, ki jo podajamo za dolžino SPP): 599 km
    – skupno vzpona: 45,2 km
    – skupno spusta: 45,5 km
    Ko boste prehodili Slovensko planinsko pot, boste obiskali:
    – 75 kontrolnih točk od Maribora do Ankarana,
    – 58 planinskih koč,
    – 23 čudovitih vrhov,
    – 5 slovenskih mest in 2 muzeja (Slovenski planinski muzej v Mojstrani in Bolnico Franja)
     
1307-024a

Ne le pametovati, s trpečimi je vredno sočustvovati

križan bil, umrl in bil v grob položen;

1307-024aTako vztrajno je zvonilo in me dramilo iz spanja. Pogledal sem na uro. Nekaj čez deseto zvečer – zame sredi noči. Zlezel sem iz postelje in odtaval k telefonu. Potem me je nekdo tam od nekod spraševal (tako sem vsaj razbral), če sem zaspan. »Seveda sem zaspan,« sem odvrnil.

»Ne zaspan, tu Zapan,« sem slišal. Če bi bil Fran, bi mu povedal, da me kliče v času, ki je nespodoben za telefoniranje, a ker je bil Jan in v njegovem glasu stiska, sem pogoltnil pikrost in poudarjeno utrujeno (če sem tečen, tega pač ne morem čisto prikriti) vprašal: »Ja kaj pa je, da kličeš tako pozno?«
»Že tri dni se mučim, pa ne vem, kaj naj storim. Ne morem zaspati …«
»Kaj te mori?«
»Ne vem, kako se naj odzovem …« je nadaljeval Jan. »Tilnu – mojemu sošolcu se je zgodilo nekaj groznega. Pravzaprav je on storil nekaj strašnega. Z druščino so se zabavali … tudi pili so … saj veš: alkohol. In potem, ko so se peljali domov – vozil je Tilen – se je zgodila nesreča. … Tjaša je še vedno v kritičnem stanju, dva prijatelja sta polomljena, Tilnu, ki je za vse kriv, pa ni nič.« Pripoved me je pretresla – postal sem 100 % buden.
1307-008a

Janez Mujdrica

Zambijci so ponosni, da so kristjani. Cerkve so polne. Veliko je mladih in duhovnih poklicev.

— Janez Mujdrica

 

Poleti pride na zasluženi dopust več slovenskih misijonarjev in takrat jih lahko povabimo na pogovor, kjer lahko spregovorijo o svojem delu, tamkajšnjih ljudeh in razmerah, v katerih opravljajo svojo misijonsko poslanstvo. Tokrat smo povabili v goste jezuita Janeza Mujdrico, ki deluje kot misijonar v Zambiji.

    Janez Mujdrica je bil rojen leta 1949 v Bratoncih, župnija Beltinci, v Prekmurju. K jezuitom je vstopil leta 1966, leta 1979 pa je bil posvečen v duhovnika. Za misijonski poklic je se odločil zelo zgodaj: leta 1973 se je odšel na Irsko učit angleščine, leto pozneje pa je šel v Zambijo. Po študiju in mašniškem posvečenju je začel delovati kot misijonar in je opravljal različne službe, največ kot profesor verske vzgoje. To delo opravlja še danes na katoliški univerzi. V angleščini je tudi napisal dve knjigi o verski vzgoji.

1307-008a

Silvester

Med moškimi imeni je ime Silvester na 129. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2012 tako imenovalo 1615 slovenskih državljanov. Največ, tj. skoraj polovica, oseb s tem imenom se je rodilo do leta 1960, po tem času pa zanimanje zanj vse bolj upadalo. Pogostejša je bila skrajšana oblika Silvo (1956, 115. mesto). Manj pogosta so bila izvorno sorodna imena Silvan (211, 442.), Silverij (14), Silvij (47), Silvijo (11), Silvin (28), Silvio (37). Ženske oblike navedenih moških imen so Silvestra (793, 218. mesto), Silva (5237, 54.), Silvana (598, 252.), Silverija (20), Silvia (95), Silvija (648, 227.), Silvina (5).


God:

  • 2. januar
  • 22. september
  • 20. november
  • 26. november
  • 31. december

Ime Silvester izhaja iz latinskega imena Silvestris, ki ga razlagajo iz pridevnika silvestris ‘gozdni, živeč v gozdu’, tj. ‘gozdni prebivalec, hostnik’. Po nekdanjem pomenu je imenu Silvester zelo blizu ime Silvan z žensko obliko Silvana. Povezuje se z rimskim bogom gozdov, polj in čred Silvanom. Latinsko silvestris in Silvanus sta izpeljanki iz latinskega silva ‘gozd’. Iz tega je izpeljan tudi pridevnik silvius ‘gozdni’, iz tega pa je nastalo ime Silvius, slovensko Silvij, italijansko Silvio, z ženskima oblikama Silvija in Silvia.

Iz imena Silvester in njegovih skrajšanih oblik so nastali priimki Silvester, Bešter in Vester.

Med Silvestri v koledarju je najbolj znan decembrski Silvester I., papež, ki je umrl 31. decembra leta 335. Bil je 32. naslednik apostola Petra in bil prvi papež Cerkve, ko ji je cesar Konstantin leta 313 dal svobodo z milanskim odlokom. Silvestra upodabljajo s papeškim križem in tiaro, z angeli in s knjigo. Je zavetnik domačih živali in priprošnjik za dobro letino krme.

Po njem se zadnji dan v letu imenuje silvestrovo ali silvester kot praznik, ko na silvestrski večer ali na silvestrsko noč prirejamo silvestrovanja ali silvestrujemo in silvestrske volje pričakamo novo leto.

V koledarju pa so še:
Silvester, sv., 12. st., bazilijanski opat na Siciliji (2. januar)
Silvester, sv., prva st., priprošnjik iz Francije (22. sept.) Silvan in Silvester
Silvester, sv., † ok. 530, škof v Châlon sur Saône v Franciji (20. november)
Silvester Gozzolini, sv., † 1267, ustanovitelj Družbe Silvestrincev (26. november)
in blaženi
Silvester, bl., † 1348, kamaldulenski menih v Firencah (9.junij)

Odrešenik in Zveličar

Odrešenik in Zveličar

Ko se v svojih molitvah in pesmih obračamo k Jezusu, ga imenujemo Odrešenik in tudi Zveličar. Povejte mi, kakšna je razlika med tema dvema imenoma? (Alojz)

Odrešenik in ZveličarSlovar slovenskega knjižnega jezika (razlage za besede verske vsebine je prispeval dr. Anton Strle) razlaga, da je odrešenik, kdor naredi, da postane človek prost zla in deležen vsega dobrega. Zveličar pa je, kdor naredi, da postane človek po smrti deležen večne sreče. Oba naziva v vsej polnosti pripadata Jezusu Kristusu, ki je prišel na svet, da nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil sužnosti greha in smrti in nam odprl vrata večnega življenja. Odrešenje pomeni predvsem odrešenje od greha, spravo z Bogom, kar more dati samo Bog in kar dejansko daje po Jezusu Kristusu, pri tem pa mora človek sodelovati. Zveličanje pomeni isto kot nebesa, večno življenje ali večno veselje. Začne se že v življenju na zemlji in sicer s posvečujočo milostjo, po kateri nosi človek v sebi Boga. Dosežemo ga samo z božjo milostjo in z izpolnjevanjem svojih dolžnosti. (sč)

Elizabeta

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Elizabeta na 64. mestu. Konec leta 2008 je bilo s tem imenom poimenovanih 4300 (1971: 7977; 1994: 5859) oseb. Kot kažejo primerjalni podatki, zanimanje za ime Elizabeta zelo upada. Ime Elizabeta ima zaradi svoje dolžine številne skrajšane oblike in tvorjenke: Ela (620, 238. mesto), Eli (58), Elica (115), Eliza (41), Elka (37), Elza (170), Izabela (170), Lili (188), Liza (305), Lizika (30), Beti (214), Betka (211), Špela (1971: 221; 1994: 4451; 2008: 6401; 37. mesto), Špelca (112).


God:

  • 4. januar
  • 18. junij
  • 4. julij
  • 5. november
  • 17. november

Ime Elizabeta izhaja iz latinskega imena Elisabeth, to pa tako kot grško Elisábet iz hebrejskega Elišeba. Prvotni pomen tega je bil ‘moj Bog je polnost, moj Bog je prisega’. Sestavina Eli- pomeni ‘bog’, šeba pa ‘sveto število sedem, na katero so prisegali’. Med omenjenimi oblikami imena Elizabeta je v zadnjih desetletjih najbolj popularna in tudi najbolj pogosta Špela. Nastala je prek starejših oblik Elsbet, Elšpet, Speta, Ošpeta, Lešpeta in je glasovno tako spremenjena, da jo je možno imeti že za samostojno ime.

Po novi zavezi je bila Elizabeta žena duhovnika Zaharije in mati Janeza Krstnika, Jezusovega predhodnika (v koledarju 5. novembra). Med mnogomi svetnicami z imenom Elizabeta sta znani tudi dve kraljevskega rodu: Elizabeta Ogrska (Turingijska) (u. 1231, god 17. novembra) in Elizabeta (Izabela) Portugalska (u. 1336, god 4. julija). V Sloveniji je pet cerkva sv. Elizabete.

Vid

Vid je med med pogostejšimi moškimi imeni v Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2006 s tem imenom poimenovanih 1912 (1971: 575; 1994: 988) moških oseb, kar ga je uvrščalo na 111. mesto. Statistični podatki kažejo, da se je po skoraj popolnem upadu zanimanje za ime Vid začelo močno povečevati po letu 1980 in je doseglo največjo stopnjo v obdobju 2001–2006 (tj. 631 oseb). S tem se je ime Vid vključilo med imena, za katera je zaradi njihove kratkosti v zadnjem desetletju največje zanimanje. Precej bolj redke so različice imena Vid: Gvido (192), Guido (31), Vidak (7), Vidan (6), Vide (11), Vidko (33), Vido (80), Vidoje (17), Vidomir (9), Vidosav (16), Vidoslav (9), Vit (15).


God:

  • 15. junij

Ženska oblika imena Vid je Vida. Tako se je leta 2006 imenovalo 5961 (1971: 7170; 1994: 6706) žensk, kar je pomenilo 44. mesto med ženskimi imeni. Zanimanje za to ime je bilo največje do leta 1970, potem pa je začelo upadati in je danes že zelo zmanjšano. Ostale oblike tega imena so bolj redke: Vidanka (7), Vidica (17), Vidka (13), Vodojka (42), Vidosava (85), Vidoslava (manj kot 5).

Ime Vid izhaja iz latinskega imena Vitus. To se povezuje z latinskim vita ‘življenje’, tudi z latinskim vitulus ‘mladič’ ali avitus ‘ded’ ali z domnevnim *vitus ‘rad, voljan’ (prim. znani antonim invitus ‘proti volji, nerad’. Podoben nekdanji pomen ima ime Vital, latinsko Vitalis, ki ga razlagajo iz latinskega vitalis ‘življenjski’. Nekatere slovanske in germanske različice imena Vitus se lahko razlagajo tudi iz slovanskega vit v pomenu ‘vladar, mogočen, vladajoč’, npr. Vitomir, Ljudevit, ali iz germanskega wid ‘gozd’, npr. Wito, Wido, romanizirano Guido.

Vid je ime krščanskega svetnika, mučenca v času rimskega cesarja Dioklecijana (v koledarju 15. junija). Sv. Vid je v Sloveniji med najbolj znanimi svetniki. Leta 1985 je bilo pri nas 43 cerkva sv. Vida. Po njih so poimenovani številni kraji Sv. Vid, Šentvid, a tudi Vidovica in Šentviška Gora. Sv. Vid velja za enega od 14 pomočnikov v sili, npr. za zdravje oči, zoper Vodov ples in božjast, kačji pik idr. Je tudi v številnih vremenskih pregovorih, npr.: Če trs pred sv. Vidom ocvete, dobrega vina nadejati se smete. O sv. Vidi se skozi noč vidi. Sv. Vid – češenj sit. Urbanovo sonce in Vidov dež prav dobrega vina upati smeš.

Metod

Med moškimi imeni je ime Metod na 170. mestu. Tako je bilo leta 2006 poimenovanih 911 (1971: 966; 1994: 965) oseb. Zelo redke so bile različice Metodij (manj kot 5), Metodi (12), Metodija (7), Ciril Metod (28). Ženski oblika imena Metod sta Metoda (321, 323. mesto) in Metodija (5).


God:

  • 14. junij
  • 5. julij

Ime Metod izhaja iz grškega imena Methodios: To razlagajo kot pridevniško ime iz grškega méthodos ‘pot, ki vodi k čemu, način učenja ali preiskovanja, preiskava, preiskovanje, metoda’. Po grški besedi méthodos je verjetno s posredovanjem drugih jezikov v slovenskem izraz metóda ‘način, postopek’, dalje metódičen ‘načrten, premišljen”, metódika ‘nauk o poučevanju kakega, npr. šolskega trpljenja’ itd.

Ime Metod je bilo v obliki Methodii že v starocerkvenoslovanskem in staroruskem jeziku, današnje rusko je Mefodij, ljudsko Nefëd, Nehvëd. V drugi knjigi Gradiva za zgodovino Slovenije pa beremo v listini št. 181: leta 862 Cesar Mihajl je nato na Moravsko poslal filozofa Konstantina in njegovega brata Metoda. Gre za Cirila in Metoda, brata Grka iz Soluna, ki sta leta 863 prišla na Moravsko. Tam sta uspešno opravljala misijonsko delo, zbirala učence, prevajala verske knjige, izdelala za ta namen posebno pisavo glagolico in uvedla slovansko bogoslužje. Imenujemo ju slovanska apostola (v koledarju oba 5. julija). V Sloveniji jima je posvečeno šest župnijskih cerkva. Veljata za zavetnika proti neurju. V koledarju je 14. junija še Metodij I., carigrajski patriarh iz 9. stoletja.

Več o imenu in poimenovanju pri svetih bratih Cirilu in Metodu, ki godujeta 5. julija.

Papež Frančišek je stražarju pripravil sendvič

Papež Frančišek je stražarju pripravil sendvič

Papež Frančišek je stražarju pripravil sendvič

Že zadnjič smo pisali, kako novi papež preseneča s svojim slogom papeževanja. Na neki način je to začel že s preprostim pozdravom, prav tako preprosti obleki, železnim, ne zlatim križem, stanovanjem v domu sv. Marte, nepričakovanih telefonskih klicih znancem in preprostim ljudem, s katerimi je prej sodeloval, do preprostih črnih čevljev. V zadnjem času je presenetil švicarskega gardista. Gardisti veljajo za nekakšno ‘papeževo vojsko’ in skupaj z drugimi skrbijo za varnost svetega očeta in obiskovalcev Vatikana. Sicer so znani po svoji pisani obleki in so zato med turisti zelo priljubljeni, saj se ti radi fotografirajo z njimi.

Papež Frančišek je švicarskemu gardistu, ki je stalno stražil pred vrati njegovega stanovanja, pripravil svojevrstno presenečenje. Papež je zgodaj zjutraj prišel na hodnik, kjer je mirno stal švicarski gardist. Vprašal ga je: »Kaj delaš tukaj? A si bil buden celo noč?« Vojak mu je pritrdilno odgovoril. Papež se je začudil, da je bil cel čas na nogah. »Vaša svetost, to dolžnost sem prevzel od svojega predhodnika,« je odvrnil gardist. »Ali nisi utrujen,« ga je vprašal papež. »Moja dolžnost je, da pazim na vašo varnost.«

Papež ga je milo pogledal, odšel v svoje stanovanje in prinesel stol: »Sedaj vsaj malo sedi in se odpočij!«

Presenečen gardist je odgovoril: »Sveti oče, oprostite, vendar ne smem. Taka so pravila.«

»Pravila, praviš?«

»Ukaz našega kapitana, svetost.«

Papež se je nasmejal in rekel: »Pravila, praviš. Toda jaz sem papež in ti ukazujem, da sedeš.« Gardist je med papežem in stolom izbral slednjega.

Papež je spet šel v svoje stanovanje in se vrnil. Gardista je našel, ko je poslušno sedel. Prinesel mu je sendvič z marmelado, ki mu ga je sam pripravil. Preden je vojak utegnil karkoli reči, mu je sveti oče podaril širok nasmeh in mu dejal: »Po tolikih urah, ki si jih preživel stoje na straži si gotovo lačen.« Gardist ni utegnil nič reči, ker mu je papež zaželel, naj mu jed tekne.

Ali je bil sveti Pavel res apostol?

Ali je bil sveti Pavel res apostol?

Evangelisti Matej, Marko in Luka naštevajo imena dvanajstih učencev, ki jih je Jezus imenoval apostole. Potem ko si je izdajalec Juda Iškarijot vzel življenje, so enajsteri apostoli za njegovega naslednika izvolili Matija, da jih je bilo spet dvanajst, kot je določil Jezus. Od kod svetemu Pavlu naslov apostol? (Gregor)

Ali je bil sveti Pavel res apostol?

Ko so apostoli volili Judovega naslednika, sta kandidata morala izpolnjevati dva pogoja: da sta skupaj z njimi hodila z Jezusom od njegovega krsta v Jordanu do dneva, ko je bil vzet v nebo, in da morata biti priča Jezusovega vstajenja. Pavel v svojih pismih sebe imenuje “apostol ne od ljudi in tudi ne po človeku, temveč po Jezus Kristusu” (Gal 1,1). Za apostola – glasnika evangelija – ga je poklical sam Jezus, ki se mu je silovito razodel na poti v Damask (Apd 9,5; 22,8; 26,14). Večkrat v svojih pismih poudarja, da je od Boga poklicani apostol: Bog sam mu je razodel svojega Sina, da bi ga oznanjal med pogani (Gal 1,16); prikazal se mu je vstali Kristus. Tu v vsej ponižnosti pripominja: »Jaz sem najmanjši izmed apostolov in nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal božjo Cerkev« (1 Kor 15,9). Prav zaradi te njegove ponižnosti ga je Bog izbral za največjega oznanjevalca evangelija v zgodovini. (sč)