Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je praznik prišel po prvi svetovni vojni, vendar so ga najprej praznovali 15. maja in kasneje prestavili na današnji datum. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, in njegove povezave s krščansko vsebino, ni praznoval, v devetdesetih prejšnjega stoletja pa je spet »priznan« in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marec.

Praznik na današnji dan praznujemo samo v Sloveniji. Največ držav po svetu pa ga praznuje v maju (drugo nedeljo).

Gospodovo oznanjenje je v Svetem pismu opisano le v Lukovem evangeliju in govori o tem, da je nadangel Mariji sporočil, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji Sin (prim. Lk 1,26–38). Oznanjenje Mariji pomeni spočetje Božjega Sina, s katerim se je Božji Sin tudi učlovečil, Marijina privolitev pa je bila posebna pritrditev odrešitvenemu Božjemu načrtu. Praznik obhajamo devet mesecev pred rojstvom Božjega Sina, ki ga praznujemo na božični dan. Spomin na skrivnost Marijinega oznanjenja je v ljudski pobožnosti dnevno prisotna z vsakdanjo trikratno molitvijo Angelovega češčenja.
Po Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene, vaša poklicanost je, da varujete domače ognjišče, da ljubite vire življenja, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo, da predvsem skrbite, da se ohrani človeški rod.«

Praznik Gospodovega oznanjenja je praznik materinske ljubezni in na prvo mesto postavlja hvaležnost za materinsko poslanstvo. Obenem je tudi priložnost za molitev in hvaležnost pokojnim staršem.

Po zadnjih statističnih podatkih je v Sloveniji nekaj več kot 663.000 mater, številne med njimi so tudi že babice, tete … V Sloveniji je čedalje več žensk, ki v svojem življenju postanejo matere, a otrok rodijo čedalje manj. Največ živorojenih otrok se je po drugi svetovni vojni rodilo v letu 1955, več kot 32.000, najmanj pa lani (2023), ko se je rodilo 16.769 otrok ali skoraj 5 % manj kot leto prej in najmanj po letu 1972.  (vir: SURS)

Voda je nujno potrebna za življenje, dostop do pitne vode pa ni zagotovljen vsem ljudem. Leta 1992 so v Riu de Janeiru v okviru Agende 21, sklenili, da bo 22. marec namenjen opozarjanju širše svetovne javnosti na pomen pitne vode in na nujnost dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami, na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov. To je generalna skupščina ZN prihodnje leto potrdila in vsako leto razglasijo tudi temo, ki opozarja na najbolj aktualno tematiko: Kakovost voda (2010), Voda za mesta – odgovor na izzive urbanizacije (2011), Voda in varnost hrane (2012), Sodelovanje na področju upravljanja vodnih virov (2013), Voda in energija (2014), Voda in trajnostni razvoj (2015), Boljša voda, boljše zaposlitve (2016), Zakaj odpadna voda? (2017) …
Svetovni dan voda 2023 je posvečen pospeševanju spremembe za zagotovitev dostopa do pitne vode in sanitarno ureditev za vse ljudi na svetu.

Leto 2023 je posebno leto. Svetovni dan voda letos sovpada z začetkom konference Organizacije združenih narodov (OZN) o vodi (22. – 24. marec, New York, ZDA) – prvem dogodku te vrste po skoraj 50-ih letih.
Moje, tvoje, naše in vaše zaveze se bodo združile s širše zastavljenimi zavezami vlad, podjetij, organizacij, institucij in koalicij. Te zaveze bodo združene v Akcijski agendi za vodo (Water Action Agenda), ki bo predstavljena na konferenci OZN o vodi leta 2023 in je zasnovana za zagotavljanje hitrih sprememb v preostanku tega desetletja.
To je enkratna priložnost naše generacije, da se svet združi za dostop do pitne vode in sanitarne ureditve. Naredi, kar lahko. 

Več informacij na povezavi.

… tudi v Ognjišču smo pisali o vodi, najobširneje:
S. Čuk, Voda, zibelka življenja: Priloga, v: Ognjišče 5 (2010), 26-33.

izbira in pripravlja M. Čuk

Meteorologija je veda, ki raziskuje procese in pojave v atmosferi. Je del geofizike, ime pa je uvedel že grški filozof Aristotel 300 let pred Kr. Svetovni dan meteorologije se vsako leto obhaja v spomin na 23. marec 1950, ko je bila uradno ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija (WMO), medvladna organizacija in posebna agencija v okviru OZN, ki šteje že 191 članic. Ima vodilno vlogo na področju poznavanja in mednarodnega sodelovanja na področju vremena, podnebja, hidrologije in vodnih virov ter vprašanj, ki so povezana z okoljem. Vsak dan se med temi centri izmenja 15 milijonov informacij, izdelajo 2000 vremenskih kart …

Naša državna meteorološka služba – Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) skrbi za vsakodnevne podatke in napovedi vremena (v besedi, sliki …), lahko se pogovorimo z dežurnim prognostikom, izdaja podatke o požarni ogroženosti, posebne napovedi o stanju voda, agrometeorološko napoved, napoved za gorski svet, za letalstvo, sporoča snežne razmere, … vse to in še veliko zanimivosti je vsem dosegljivo tudi na spletni strani http://www.meteo.si/

Tokrat svetovni dan meteorologije poteka pod krovno tematiko Prihodnost vremena, podnebja in vode za vse generacije. V središču je tako poziv, naj izpolnimo svojo odgovornost in zagotovimo, da bodo prihodnje generacije deležne boljšega jutri.