iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Dal sem vam roke,
da bi drug drugega objeli.
Odkod so prišle pesti?

Dal sem vam noge,
da bi šli drug k drugemu.
Zakaj se torej ne zganete?

Dal sem vam oči,
da bi se drug drugemu nasmehnili.
Zakaj se tako mrko držite?

Dal sem vam ušesa,
da bi drug drugega slišali.
Zakaj delate toliko hrupa?

Dal sem vam govorico,
da bi si kaj lepega povedali.
Zakaj tako neprijazno molčite?

Dal sem vam srce,
da bi bili drug drugemu blizu.
Zakaj ste se drug
tako oddaljili drugemu?

Dal sem vam svojo ljubezen,
da bi mogli sproščeno živeti.
Zakaj ste postali tako malodušni?

Dal sem vam svobodo,
da bi mogli biti srečni.
Zakaj ste se obdali z zidovi?

Dal sem, da je Jezus postal človek,
da bi vedeli, kaj je človečnost.
Zakaj ste ga pribili na križ?

R. W. Federsel, Molitev, v: Ognjišče 3 (2013), 3.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZGODBE S SEMENI UPANJA (Zgodbe za dušo 6), zbral in uredil: Božo Rustja, 144 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava, 2. ponatis (več kot 63.000 prodanih knjig) Ognjišče, Koper 2015

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 7,90 €, s kartico zvestobe: 7,11 €

Neki mož se je vrnil s krajših duhovnih vaj. Ko ga je sosed vprašal, kako je bilo, mu je odgovoril: »Jaz sem umrl.«
Nekoliko v zadregi, nekoliko radoveden ga je sosed vprašal, kaj misli s tem.
»Poglej,« je odgovoril mož, »tja sem šel, ne da bi vedel, kaj se bo tam dogajalo. A med duhovnimi vajami sem odkril, da sem celo svoje življenje preživel skrit za številnimi maskami. Spoznal sem, da niti ženi nisem dopustil, da bi spoznala, kakšen sem v resnici. Z njo sem se igral skrivalnice, prav tako z otroki in z drugimi ljudmi – nikomur nisem odkril, kdo v resnici sem.
Najhuje pri vsem tem pa je bilo, da tudi do samega sebe nisem bil odkrit. In ko sem vse to spoznal na duhovnih vajah, je moj stari človek popolnoma umrl.«
Rekel je še: »Zelo boleče je, če mož v srednjih letih odkrije, da še ni prišel do pravega spoznanja o samem sebi. Prepričan sem, da sem moral doživeti to izkustvo smrti, da bi postal novi človek, kar upam, da sem postal sedaj.«

V evangeliju piše: »Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje« Jn 12, 24-25.

Zgodbe s semeni upanja, 85.

In o čem nam govorijo Zgodbe s semeni upanja?
Najprej upiramo pogled naprej: vrednote, za katere živimo, odločajo o tem, kaj bomo videli v življenju in bistrijo naš notranji pogled … biti moramo uglašeni, da bomo slišali Boga, Bog nam prižiga luč, da vedno vemo, kje nas čaka privez.
V drugem delu so zbrane zgodbe, ki nas učijo, kako oznanjati, kako se spreminjati, prenavljati, kako izbirati novo pot, kako naj uresničujemo misli, želje, pogovore, pridige … kako naj jih udejanjimo, da bomo plemenitejši, da bomo podobni Kristusu in okrepljeni za nebesa …
Seveda se moramo pri vsem svojem delu, razmišljanju hotenju … zavedati, da gre za večnost – če želiš, da si srečen, dajaj in ne glej na plačilo – vsakemu delu se moramo popolnoma posvetiti, delati z ljubeznijo, ne moremo sedeti na dveh stolih …
In kaj je središče našega življenja? Zgodbe nam ponujejo nekaj odgovorov: Kar daš, to imaš … Zdaj se moramo odločiti za Boga … narediti v življenju tudi kaj takega, kar nas drago stane – a to lahko pomeni začetek našega spreobrnjenja … če smo seveda potrpežljivi.
Kako služiti? Vrednost ima ne samo tisto delo, ki ga ljudje občudujejo, hvalijo … koliko skritega dela je, ki ga nihče ne opazi ..Zakon darovanja je trden kot zakon težnosti: ko nehamo dajati, na drevesu našega življenja ni več sadov …
Kako do drugega? Ljubezen do bližnjega nam morda prinaša težave, toda brez njih bi bilo naše življenje prazno … ljubezen dela čudeže … zapovedi ne izpolnjujemo zato, da bi nas Bog ljubil ampak zato, ker nas Bog ljubi … V Bogu je naše upanje – molitev odpre vrata, skozi katera vstopimo v svetišče, kjer dobimo moč in občutimo varnost ter si naberemo novih moči.
Zavest, da hodimo po Kristusovih stopinjah olajša breme težav. Ali nam ni v življenju v spodbudo že to, da nam stoji ob strani nekdo, ki nas ljubi? Pri Kristusu pa ne gre samo za  čustveno tolažbo. Kdor hodi za Kristusom, se približuje njegovemu načinu razmišljanja in načinu življenja … začenja razumeti pomen trpljenja in prejema Božjo moč, da bo nosil svoj križ skupaj z Odrešenikom sveta,.. (MČ o knjigi)

 pripravlja in izbira: Marko Čuk

iz knjige ZGODBE KAŽEJO NOVO POT (zbirka Zgodbe za dušo 13), zbral in uredil: Božo Rustja, 192 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava, barvne fotografije
Prelistajte: * * * Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 9,90 €, s kartico zvestobe: 8,91 €

Bil sem na kliniki Gospoda Jezusa Kristusa. Opravil sem sistematski pregled, ki je odkril številne bolezni.

Ko mi je izmeril pritisk, sem videl, da sem preveč nasilen in premalo nežen.
Ko mi je izmeril temperaturo, je toplomer pokazal visoko stopnjo sebičnosti.
Naredil mi je elektrokardiagram, ki je pokazal, da potrebujem bypass ljubezni, ker so se moje arterije z leti samote tako zaprle, da je moje srce povsem prazno.
Šel sem na ortopedijo, ker nisem mogel hoditi ob svojem bratu in ga nisem mogel bratsko objeti, ker je moje srce okostenelo.
Odkril je, da sem kratkoviden in zato na svojih bližnjih vidim samo slabe stvari.
Rekel mi je, da sem tudi gluh, ker velikokrat ne slišim njegovega glasu.
Ob koncu pregleda mi je dal nekaj preprostih nasvetov.

Ko sem zapuščal kliniko, sem obljubil, da bom jemal zdravila, ki mi jih je predpisal.

• Ko zjutraj vstaneš, spij čaj hvaležnosti.
• Pred odhodom na delo vzemi žlico miru.
• Vsako uro vzemi tableto potrpežljivosti in spij kozarec ponižnosti.
• Ko se vrneš domov, ne pozabi na mazilo ljubezni.
• Preden ležeš k počitku, vzemi dve tableti mirne vesti.

Stalno se zavedaj, da Bog dobro ve, kaj se dogaja v tvojem življenju in da je prav sedaj s teboj tam, kjer si in v tem trenutku, ki ga živiš.
Predpisana zdravila jemlji redno. Dovoljeno je včasih prekoračiti odmerek.

Zgodbe kažejo pravo pot, 110.

Pri Ognjišču vam že 25 let ponujamo zgodbe (od adventa 1997). Take, ki govorijo o odpuščanju, dobroti, molitvi, o govorjenju in poslušanju. Take, ki nam odpirajo oči, da ne bi bili slepi za svoje napake, in one druge, ki v nas budijo dobrotljivost in ljubezen. To so naše zgodbe, ‘Zgodbe za dušo’. Tudi trinajsta knjiga prinaša kratke zapise, ki na sodoben način prinašajo vsebine, o katerih govori krščanstvo.
Poglavja v knjigi: Usmiljeni, Iskati nebo, Govoriti in poslušati, Dobro seme, Slepi za svoje napake, Ljubezen se množi, Ljubezen in dobrotljivost, Zgodbe o dobroti
Posebna poglavja z zgodbami o dobroti (Ljubezen se množi, Ljubezen in dobrotljivost, Zgodbe o dobroti), namenjena predvsem tistim, ki z dobroto širijo krščanstvo in služijo drugim ljudem in jih razveseljujejo.
Barvne fotografije in molitev ali razmišljanje ob koncu vsakega poglavja.
Vzemite jih v roke in jih berite z odprtim srcem. Naj tudi vam kažejo (novo) pot.

izbira in pripravlja: Marko Čuk

iz knjige Peter Millonig, ZASIDRAN V VERI, 184 strani, 17 x 24 cm, trda vezava s ščitnim oviktkom, dvobarvne fotografije, cena: 19,90 € … Prelistajte… Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga?
Pred nami je druga knjiga duhovne proze,ki se zdi korak naprej v iskanju Božjih odgovorov na pojave časa. Mogoče odseva tudi višjo stopnjo duhovne odprtosti, a zasluga ni moja – ponižno se klanjam večnemu Učitelju. On daje, kadar hoče, in On veleva, kateri misli je potrebno slediti, da bi govorica predramila speča ali otopela srca in jih napotila v smer zveličavne obljube.Zapisi naj bi pomagali razumeti globine opisanih pojavov in služili kot smerokaz na zapleteni poti do pravičnih spoznanj. Svojega prepričanja ne vsiljujem in si tudi ne bi drznil tega početi, ampak prepuščam posamezniku, da se svobodno odloči.
Bralcu seveda želim, da se odloči za Jezusa, ker je le on večen in ker smo samo prek njega večni tudi mi.Trilogija, ki se s to drugo knjigo pomembno uresničuje, stopa v slovenski knjižni svet pod glavnim naslovom, da je zasidranost v veri odrešujoče izkustvo. Vse premalo se ga zavedamo. Vera v Jezusa je sicer osebna odločitev, a življenje iz nje sodi v javni prostor. Pripadnost Bogu zahteva občestvenost, saj se Duh, ko blagoslavlja svoje stvarstvo, veseli skupnega izkazovanja ljubezni … (Peter Millonig)
Vsi ljudje so živi, ker jih je ustvarila Božja roka.
Nihče ne bi bil član človeškega rodu, če ga Bog ne bi poklical v bivanje.
Njegova volja, zastonjska in neizmerna ljubezen, sta tlakovali pot našemu življenju.
Človek tega ne bi mogel storiti – sebe ustvariti iz nič, iz zamisli
in navdiha bežnega trenutka.
To zmore le sila Najvišjega, ki je vedno bil, je in tudi bo.
Poklicani smo na svet, da bi skozi ves zemeljski trud našli Jezusa.
Kajti na koncu življenja ni pomembno, kakšen položaj smo zasedali
v družbi, koliko smo zaslužili in kolikšna je vrednost našega premoženja, ampak samo to, ali smo srečali Odrešenika.
Njega srečati pomeni, da ga ljubimo z vsem srcem, vso dušo in vsem mišljenjem.
Pomeni izvrševati postavo.
Ljubiti sebe in druge.
Darovati svoje življenje za čast in slavo nebeškega doma.
Potem ko smo vse to storili, se lahko nadejamo večnosti.
Bistvo odrešenja je torej, da nam le pravično in sveto življenje pomaga priti k Jezusu, saj se rajska lepota troedinega Boga lahko obdaja samo
s čistim in lepim.
Z brezmadežnim in brezhibnim.
Kolikor pa smo grešni ob prehodu v večnost, tolikšna je potreba
po očiščevanju.
Nesmotrno je torej živeti življenje v vsakršnem grehu, misleč, da bomo naposled samodejno deležni Božjega usmiljenja.
Kajti ni zagotovila, da ga bomo.
Če pa smo ga deležni, zakaj bi žrtvovali čisto življenje za breme pokore, ki ne bo prizanašala in je trpljenje neizmerno večje od največje odpovedi, naložene po zahtevi kreposti?
Trpeti za Jezusa na tem svetu je manj bridka izkušnja, pa čeprav bi pretrpeli mučeništvo, kakor odplačevanje dolga po smrti.
In še med nebeščane bomo prišteti takoj.

MILLONIG, Peter. Zasidran v veri II. (Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga?). Ognjišče, 2021, str. 18.

pripravlja in izbira Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

S plakatov se smehljajo
vitka telesa
v tesnih oblekah.
Popolna polt,
bleščeče beli zobje.

Gospod, podaril si mi
moje telo, ki je
enkratno med milijardami.
Prava umetnina.
Pomagaj mi spoznati
mojo lepoto
in sprejeti
moje omejenosti,
zunanjosti ne dajati
prevelikega pomena.
Popolno telo lahko
brezhibno deluje,
notranjost pa je prazna.

Odpri mi oči za to,
kar vsakega človeka
dela enkratnega.

S. Sigg, Pogled v nebo, v: Ognjišče 2 (2022), 91.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige YOUCAT za otroke Katoliški katekizem za otroke in starše, 240 strani, 17,5 x 22,5 cm, integralna vezava, barvne fotografije in grafika

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 19,90 €

Ali vemo, kdo je Marija, kaj se je zgodilo v Nazaretu, kakšno vlogo je pri tem imel Jožef in kaj se je zgodilo v Betlehemu?

Tretje dejstvo o Bogu se glasi: … spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device …

Kaj se je zgodilo v Nazaretu? Marija je mladenka iz tega kraja. Tu je Marija dobila sporočilo, ki je spremenilo ves svet.
Angel Gabrijel je prišel k njej in ji rekel: »Bog je izbral ravno tebe. Nekaj namerava in te potrebuje.« …
Ali prav razume? … Bog jo po angelu prosi, da bi postala mati njegovega Sina..?
Na svet bo prinesla Jezusa.
To je vendar nekaj najbolj neverjetnega, kar lahko človek sploh kdaj postane: → Božja mati.
Marija je rekla: »Da!« S tem je lahko Božji Sin postal človek….

Kakšno vlogo je igral Jožef? Jožef je bil Marijin zaročenec … Bil je namreč pravičen mož, ki je poslušal Boga.
Ko je Marija pričakovala otroka, ki je bil od Boga, in ne Jožefov, je ni zapustil, ampak jo je vzel za ženo.

Kaj se je zgodilo v Betlehemu? V Betlehemu je bil prvič Božič. Tam je namreč prišel na svet Jezus.
Rimski cesar je dal ukaz: Vedeti hočem, koliko ljudi je v mojem kraljestvu!

Zato je morala Marija, ki je vsak trenutek pričakovala svojega dojenčka, z Jožefom potovati v Betlehem. Tam pa je bilo vse tako polno, da ni našla nobenega hotela več …

Tam je bil le še en hlevček. Tam, v noči, se je rodil Jezus. Mama Marija ni imela niti otroške posteljice. Novorojenčka Jezusa je položila v jasli.
V bližini so pastirji varovali svoje ovce. Nenadoma so se prestrašili: angeli so vzklikali na nebu.
Klicali so: »Ne bojte se! Danes vam je bil rojen Odrešenik, na katerega ste že tako dolgo čakali.«
Pastirji so se takoj odpravili. Našli so hlev in otroka. Preprosti pastirji so bili prvi, ki so videli Odrešenika sveta.

→ SMS iz nebes
Skupaj s svojim otrokom premislite, kako bi bilo, če bi dobili SMS s sporočilom: »Pridem v petek, 24. 12., okoli polnoči. Me lahko pride kdo iskat? LP, Jezus« Kaj bi storili?

→ Nazaret je bil majhna, nepomembna vas na severu Galileje. Še v 19. stoletju se je trdilo celo, da Nazaret sploh ni obstajal. V 20. stoletju pa so arheološke izkopanine dokazale nasprotno. Danes predpostavljamo, da je v Jezusovem času tam živelo okoli 200 do 500 ljudi. Med drugim so našli skromno hišo z dvema sobama ter cisterno za oskrbo prebivalcev z vodo.

→ Vsaka krščanska družina lahko – tako kot sta to storila Jožef in Marija – predvsem sprejme Jezusa, ga posluša, se z njim pogovarja, ga varuje, ščiti, z njim raste in tako izboljšuje svet.
V naših srcih in v toku našega vsakdanjika želimo ustvariti prostor za Gospoda. To sta storila tudi Marija in Jožef, in ni bilo lahko. (papež Frančišek)

(se nadaljuje)

YOUCAT za otroke – primerno darilo za prvo sveto obhajilo
Najodločilnejši kraj posredovanja vere ni učilnica, pravzaprav to ni niti cerkev. Morda je to kotiček v otroški sobi, ležalnik ob morju, klopca na vrtu ali rob postelje. Nič ne more nadomestiti pogovora med ljudmi, ki se imajo radi in si zaupajo. Šele v prostoru ljubeče bližine lahko podelimo zaklad vere, po-delimo ali skupaj odkrivamo. – YOUCAT za OTROKE. – ki pomaga odgovarjati na mnoga otroška vprašanja vprašanja, … in skupaj z YOUCAT-om za OTROKE lahko iščete odgovore. Pa tudi sami lahko izberete to ali ono vprašanje. Najbolj smiselno je slediti predlaganemu vrstnemu redu vprašanj. Kajti vera je rastla skozi dva tisoč let, in počasi se jo je razumevalo vedno globlje; zatorej ne moremo izpustiti nobenega delčka, ne da bi zabredli v nevarnost, da bomo izpustili ali napačno razumeli nekaj pomembnega.

Pri prelistavanju YOUCAT-a za otroke sem naletel tudi na vprašanja, ki jih otroci milijonkrat postavljajo svojim staršem in katehetom, zaradi česar se mi je zazdel ravno tako uporaben kot veliki katekizem, v katerem najdemo odgovore na pomembna vprašanja življenja: Od kod prihaja svet? Zakaj obstajam? Kako in čemu živimo tukaj? Kaj se zgodi po smrti?
YOUCAT za otroke je katekizem, ki je čisto drugačen kot tisti, ki sem ga uporabljal sam. Prirejen je temu, da bi otroci in starši z njim skupaj preživeli čas in hkrati vedno bolj odkrivali Božjo ljubezen.
Dragi starši, imejte ta mali katekizem pri sebi in poiščite čas, da si ga boste ogledali skupaj z vašimi otroki. Stran za stranjo, skrivnost vere za skrivnostjo vere, vprašanje za vprašanjem.
Pomagajte svojim otrokom, da odkrijejo Jezusovo ljubezen! To jih bo naredilo močne in pogumne. Zaupam vam YOUCAT za otroke. Ne postajajte utrujeni za spraševanje in pripovedovanje o vaši veri. Ne ostanite nemi, kadar vprašanja mučijo vaše otroke, ampak imejte vedno moč, da bi bili posredovalci vere, ki ste jo tudi sami prejeli od vaših staršev. Bodite živa veriga, ki omogoča, da je Evangelij nenehno prisoten v naših družinah, skupnostih in cerkvah. Iz vsega srca vas blagoslavljam in prosim, molite zame. (papež Frančišek)

 pripravlja: Marko Čuk

Vse je na poti.
Iz adventa, časa mirnega pričakovanja, je sodobni človek naredil eno samo hitenje. Koliko različnih poti, v vseh smereh … Še posebej v zadnjih dneh: gremo nakupovat, hitimo, da bi dobili vse potrebno, da bodo z večerjo na sveti večer vsi zadovoljni … iskati po trgovinah vse za božično kosilo … pa razne prireditve … božiček, dedek mraz, prireditve v šoli … morda odnesti voščila na pošto, se odpraviti po božično drevo, iti na podstrešje po jaslice … v papirnico po kakšen karton za ozadje, iti še nekajkrat v službo, morda bo ponoči ostalo nekaj časa celo za cepljenje, testiranje na koronavirus … skrbi nas, kako bo naše hitenje regulirala vlada, … itd. In tako radi prehitevamo, skrbijo nas že silvestrske zabave … zdi se, da je božič samo …

Kaj pa nam o poteh pripoveduje Sveto pismo?
Angel pride k Mariji, Marija obišče Elizabeto (iz Nazareta v Ain Karem je 145 km), Marija in Jožef gresta v Betlehem (170 km), zvezda gre po svoji poti, trije modri se odpravijo na pot, ljudje zaradi ljudskega štetja hitijo v svoj kraj, da se popišejo, angel gre k pastirjem, pastirji pohitijo, množice angelov so na poti, sveta družina beži v Egipt, pastirji se vrnejo, trije modri so na poti domov

Tudi v svetopisemskem času je “vse na poti”. Morda pa le ne živimo v tako nemogoči družbi? Mislim pa, da obstaja odločilna razlika: biti na poti, da bo praznik lep, kot je bil lanski, da ustrežemo vsem pričakovanjem, da ja ne bi prepirov, da bodo vsi zadovoljni – z drugimi besedami: da ostane vse tako, kot je bilo.

Kdaj in kako pa smo na poti drugače?
Ko se je v meni nekaj zganilo, ko se dogaja nekaj novega, ko nastopi obljuba, zaveza, upanje, luč zvezda …Ali z drugimi besedami; ko ne ostane nič več tako, kot je bilo.

Biti na poti samo po sebi ni nič slabega. Kako bi bilo, ko pa je Jezus v svojem javnem delovanju povedal, je on pot ..

Najbolj pomembno vprašanje teh dni je:
ali smo na naši že ustaljeni, krožni poti … po kateri krožimo in se vsako leto vračamo na isto … ali pa smo se letos odravili na novo pot? (ob knjigi Moj resnični božič razmišlja Marko Čuk)

Misli upanja za adventni in božični čas. Andrea Schwarz (1955) je nemška socialna pedagoginja, zaposlena kot svetovalka, dejavna tudi pri pastoralni službi škofije Osnabruck, je iskana predavateljica in predvsem plodna pisateljica. Po vsem svetu jo poznajo po njenih knjigah z duhovno vsebino in je trenutno ena najbolj branih avtoric duhovne literature. V pričujoči knjigi Moj resnični božič nas vodi skozi adventni in božični čas do svetih treh kraljev. Ker je božič čisto poseben praznik in ima v resnici malo skupnega s stresnimi nakupi, bitko za parkirne prostore … z romantičnim razpoloženjem, ki ga pričarajo osvetljene mestne ulice … pesmi ki prihajajo iz zvočnikov …Resnični božič je v resnici veliko več. Je Bog, ki stopa k človeku. K vsakemu človeku, saj Jezus ne dela izjem. (…)

iz vsebine: Božič – to je prestopanje meje. Bog postane človek. In od tistega dne ni več meje med nebesi in zemljo. Delček nebes se je naselil na zemljo. In ta delček nebes je živel z nami – ko pa se je vrnil k Očetu, nam je pustil nebesa odprta. Od takrat je meja odprta. In od takrat vemo: ne konča se s tem, kar je tukaj na zemlji – ampak se nadaljuje, morda se na novo začenja. Smrt je le navidezna meja. Grob je prazen. Kaj iščete živega med mrtvimi?
Božič je prav ta obljuba. Meje so odprte, zidovi so padli, prehodi niso zaprti. Smrt ni konec, je le prestopanje te meje. Za mejo pa se dežela ne konča – samo drugam prideš. Mogoče govorijo tam drug jezik, imajo druge navade – toda meja je vedno samo prehod, nikoli konec.
Jasli in križ – to sta dva mejna prehoda. Bog postane človek – in se vrne v nebo. In od takrat so nam nebesa odprta – če le hočemo … In to je sporočilo teh dni: ko prestopimo mejo našega življenja, nam ne grozi smrt, ampak nam zacveti življenje. Ker nam je Bog prišel že zdavnaj naproti, nam odprl mejo, tebe in mene pa vabi v življenje.

Mislim, da se bo v našo dušo vrnil mir prav takrat, ko se bomo osvobodili misli, da moramo nekaj dati, česar sploh nimamo. In šele takrat bomo ta mir lahko delili tudi z drugimi. Mogoče so ti adventni dnevi priložnost, da v sebi zbiramo živo vodo, da priznamo to žejo in se pustimo obdariti. Mogoče so ti adventni dnevi priložnost, da se osvobodimo nekih pričakovanj – pa naj bodo to naša ali tuja.
Mogoče so ti adventni dnevi priložnost, da prosimo zase Boga prav za to, o čemer poje toliko adventnih pesmi: »Rosite, nebesa, od zgoraj / … / Gospod naj se spomni … « Tudi zase smemo prositi – …
Bog ne zahteva od nas česar ne znamo česar nimamo in kar nismo; želi da to, kar nam je dal, kar nam je podaril v preobilju, podarjamo drugim, da dajemo od tega, kar znamo, kar imamo, kar smo … (mč)

adventni koledar

1. adventna nedelja
Temni časi našega življenja so prehod in enega v drugo. Nočejo nam povedati, da »nič več ne gre«, ampak nam govorijo, da »tako ne gre več«, da se mora začeti nekaj novega. Poslovimo se, spustimo, da se to novo lahko začne. Kdor pa se ne odpre za slovo, za tistega se tudi ne more začeti kaj novega.
IZZIV: Vprašaj babico ali dedka, kako so včasih molili v adventu. Kaj so peli, kakšni so bili takrat družinski običaji? Iz preteklosti izbrskano molitev ali obred vključi v svoj advent.

ponedeljek 1. adventnega tedna
Ta čas nam je dan, da zmoremo premagovati melanholijo, sami sebi tiho in vztrajno dopovedovati, kar nam govori naša vera. To je čas, da besedo vere potrdimo: verujem v večnost Boga, ki prihaja v naš čas, v moj čas. Pod utrujajočimi vzponi in padci vsakdana že skrito raste življenje, ki ne pozna več smrti.
IZZIV: Kako bom negoval ta kalček življenja, ko pa sem utrujen, izčrpan, prestrašen …? Prav preprosto je začeti: pred Jezusa odložim skrbi, ne razmišljam več o njih. V mislih ponavljam le: »Tukaj sem, vzemi vse.«

torek 1. adventnega tedna
Toliko teme je v človeškem življenju – včasih tudi v mojem. To so ure samote, ko ne zmoreš več naprej, breme skrbi je pretežko – in nikogar ni, ki bi ti pomagal.
IZZIV: Vsak potrebuje ljudi, pri katerih lahko odloži svoje breme. Osebe, ki znajo poslušati, ne da bi le čakale, da povedo svojo zgodbo. Danes želim najprej jaz biti tak bližnji drugim. Gospod, oblikuj me, da bom zmogel.

sreda 1. adventnega tedna
»O pridi, Emanuel, osvobodi svoj ubogi Izrael!« Da bi le prišel Bog v vso to našo temo, jo preplavil, se razlil, da bi vse osušeno v meni prepredel, me poživil in me prepojil z živo vodo!
IZZIV: Sestavim molitev, ki se začne z besedo: Pridi.

četrtek 1. adventnega tedna
O Bog, prepoji sušo mojega življenja! Oživi, kar je v meni umrlo! Preplavi me vsega! Ne dopusti, da otrdim in postanem neobčutljiv! Ne do sebe – in ne do drugih.
IZZIV: Molim za vse, ki v teh časih delajo z ljudmi, da jim strah pred bolečino ne bi vzel občutkov, da bi ostali topli in čuteči.

petek 1. adventnega tedna
»Sredi teme zacveti. Ljudje to imenujejo Božič.« Kar se zdi na videz mrtvo, je samo življenju skrito in čaka, da lahko končno zaživi. In to drži za drevje, grmovje in vejice prav tako kot za nas ljudi.Ž
IZZIV: Danes, na sv. Barbaro, pripravim Barbarine vejice: naberem češnjeve vejice in jih položim v vodo. Za Božič bodo cvetele.

sobota 1. adventnega tedna
Včasih je treba le malo pozornosti, malo naklonjenosti, malo časa – malo »tople vode« –, in ljudje, ki so na videz brez življenja, na novo »zacvetijo«. Toda: življenja, rasti in cvetenja ne morem prisiliti. Lahko ustvarjam le pogoje za to – ne morem pa tega narediti.
IZZIV: Kakšni so pogoji, ki spodbudijo doživet Božič? Čas za ustvarjalnost. – Iskreno obdarovanje. – Mir – Kaj še?

2. adventna nedelja
Pravzaprav poznamo to iz starih pravljic – in te nam v svoji govorici in v podobah
veliko povedo o življenju: Kdor sreča »skrivnost« – in pred to skrivnostjo ne pobegne, pa naj bo to
zaželena princesa, hudobni zmaj ali samorog – ta se lahko spusti v pustolovščino. Kdor v svojem življenju dopušča skrivnosti, ta lahko to doživi. In kdor se spusti v skrivnost Boga, ki je postal človek,
kdor je odprt za božično skrivnost, ta lahko to doživi in bo doživel: pustolovščino adventa.
IZZIV: Kakšno opremo so imeli pustolovci? Kaj vse so potrebovali misijonarji, ko so šli med tuja ljudstva? Tudi za pot proti Božiču potrebujemo dobro opremo. In načrt poti. Danes razmislim o svojih adventnih »načrtih« in opremi, ki jo potrebujem.

ponedeljek 2. adventnega tedna
Našega Boga nič ne moti, da se rodi v hlevu – v hlevu mojega in tvojega življenja, kjer je pogosto umazano in nepospravljeno – in v katerem mogoče včasih tudi neznosno smrdi …
IZZIV: Marsikdaj nam je težko iti do Njega, a On prihaja k nam, ne čaka, da se podamo na pot proti Njemu. Kakšni bodo moji koraki k Njemu?

torek 2. adventnega tedna
Potrebujemo advent, da se naučimo adventno živeti – da se iz pustolovščine adventa kaj naučimo za pustolovščino življenja. Potrebujemo konkretni praznik, potrebujemo te tedne, da se vedno znova uvajamo v takšno življenjsko držo in naravnanost.
IZZIV: S prijateljem, bratom ali sestro se pogovorim o adventnih načrtih. Prosim ga, da me opomni, če opazi, da sem v adventu »zašel«.

sreda 2. adventnega tedna
Adventne pesmi so pesmi upanja in hrepenenja. Potrebujemo pesmi, s katerimi izrazimo svoje hrepenenje.
IZZIV: Katera ti je najljubša? Zapojem jo skupaj s svojo družino ali prijatelji.

četrtek 2. adventnega tedna
Potrebujemo mnoge male božične skrivnosti in šelestenje darilnega papirja, potrebujemo mirne ure za pisanje božične pošte, da lahko oddaljenim prijateljem pošljemo prisrčno misel.
IZZIV: Kljub omejitvam poskrbimo tudi za šelestenje darilnega papirja, poskrbimo za lučke. Vzemimo si čas in božično pošto opremimo z res osebnimi zapisi.

petek 2. adventnega tedna
Te adventne tedne potrebujemo, da se vedno znova učimo hrepeneti, slišati obljube in gledati za zvezdo.
IZZIV: Kdo so luči v mojem življenju, kdo so moje »zvezde«? Danes vsem svojim dragim, s katerimi si svetimo na poti k Bogu, pošljem SMS z drobnim iskrivim sporočilom. Prav preprosto naj bo!

sobota 2. adventnega tedna
Bog postane človek, da lahko ljudje končno postanejo človeški.
IZZIV: V korona časih je samota, osamljenost dobila resnične obraze. Ni nam jih treba iskati, tu so, prav blizu. Pokliči v dom upokojencev in prosi socialno delavko, da ti pove, koliko ostarelih nima svojcev. Pripravi voščila zanje.

3, adventna nedelja
Meje med smrtjo in življenjem, med nebom in zemljo, so se z Božičem odprle. Delček nebes pride na zemljo, da lahko v sebi nosimo nebesa.
IZZIV: So meje danes odprete ali zaprte? Sem lahko jaz izjema? Toliko se letos govori o mejah. A ključna meja, meja med nebesi in zemljo, se je z Jezusom odprla in ostaja odprta za vedno. Božič nas spomni tudi na to.

ponedeljek 3. adventnega tedna
Morda ugotovimo, da smo živeli preveč v ospredju in smo pozabljali na ozadje.
IZZIV: Danes stopim iz svoje zgodbe v čevlje nekoga drugega. Prisluhnem mu. Ne razlagam in analiziram, le poslušam. Dogovorim se tudi za adventno spoved.

torek 3. adventnega tedna
Morda smo živeli preveč na veliko – hoteli smo vse imeti, vse biti –, šele zdaj pa se nam odpira globina življenja.
IZZIV: Od danes do Božiča ne bom gledal oglasov, listal reklame pošte. Si upam?

sreda 3. adventnega tedna
Morda smo imeli napačne predstave, podobe – o sebi, o drugih, o Bogu – in vse to se je porušilo, ker smo se soočili z drugimi dimenzijami življenja in vere, saj se je naše srce odprlo za pravo resničnost.
IZZIV: Kako je videti/slišati moj advent? Napišem, narišem, uglasbim ga …

četrtek 3. adventnega tedna
Nikomur se nam ni treba dokazovati, da smo enkratni in privlačni – ker nas Bog ljubi prav takšne, kot smo.
IZZIV: Slečemo si obleko (dekleta si odstranimo ličila) in pred zrcalom molimo, da bi se zmogli sprejeti takšni, kot smo, lepi in ljubljeni.

petek 3. adventnega tedna
Svojo temo lahko zapustimo, ker je tu nekdo, ki nas vodi iz nje – ni se nam treba skrivati za barvno sliko visoko svetlečega prospekta.
IZZIV: Danes ob venčku molim za vse kristjane, ki so preganjani.

sobota 3. adventnega tedna
Ni nam treba živeti po pričakovanjih drugih, če bi nas radi določili, naj bomo takšni, kakršne bi nas radi imeli.
IZZIV: V odnosih so »pričakovanja« dvosmerni promet. Kako ga lahko ustavim?

4. adventna nedelja
Božič – to je obljuba, da moremo in smemo izstopiti iz sodobne nuje po vedno bolje, vedno hitreje, vedno več – ni se nam treba naprezati, preprosto bodimo ljudje.
IZZIV: Bog v Svetem pismu obljublja … Odprem Sveto pismo in poiščem kakšno njegovih obljub. Namig: 1 Mojzesova knjiga 28,25 ali Pregovori 1,33.

 (se nadaljuje -)

Marjetka Pezdir Kofol, Moj resnični božič. Adventni koledar 2020. Ognjišče 12/2020.

V najbolj temnem letnem času hrepenimo po luči. Zaradi tega z adventom povezujemo adventne sveče, ki z vsakim tednom bolj razsvetljujejo adventni venec. Ena izmerd O-antifon, ki jih v božični devetdnevnici pojemo peti dan, Jezusa opeva kot “svit večne luči”: “O Vzhajajoči, svit večne luči in sonce pravice: pridi in razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci.”
Vzhajajoča zvezda danica je od nekdaj simbol luči, ki zmaguje nad temo, podoba prenove našega življenja, ki jo doživljamo vsak dan znova. Ta luč je pravzaprav Kristus sam. On je, kot se izrazi Drugo Petrovo pismo, “svetilka, ki sveti na mračnem kraju, dokler ne zasije dan in ne vzide danica v vcaših srcih” (2 Pt 1,19). Ko Kristus prebiva v našem srcu, s svojo lučjo prodira v našo najglobljo temo. Vsi poznamo strah pred temo, v kateri ne obvladujemo več svojih čustev, v kateri se v nas pojavljajo nočni strahovi, ki nas plašijo. Poznamo temno luknjo depresije, v kateri tičimo in ne najdemo izhoda. Tedaj hrepenimo po luči, ki vzhaja v našem srcu.
Antifona Kristusa imenuje “svit večne luči”. Luči, ki jo odseva Kristus, ne more premagati več nobena tema. Neokrnjena je in večna. Prihaja iz Božje večnosti in ima delež večnega Božjega življenja. To je luč brez madeža, luč, ki je ne zatemni nobena senca, ki ne noisi madežev teme in je ne ovira naša krivda.

Bog sam nas bo obiskal v Kristusu. V naš svet vstopa kot Božji obiskovalec. In njegovo darilo gostiteljem je luč, ki razsvetljuje naše domove in naša srca. Pred nami so prižgane sveče. Poglejmo si, kako mila svetloba sveče osvetljuje vse, kar je v sobi, kako na vse razliva svoj mili, nežni sij. Predstavljajmo si, da na božič Kristus sam pošilja svojo nežno svetlobo v vse prostore našega srca, v naš strah, v naš nemir, v našo površinskost, v našo jezo … itd.
Poglejmo zdaj s svojimi notranjimi očmi, in videli bomo, kako svetloba sveče seže prav tja, kjer jo v tem trenutku najbolj potrebujemo.

Kristusova luč želi obsijati tudi vse prostore naše hiše, našo klet, naše delovne sobe … kuhinjo, dnevno sobo, kjer preživljemo skupni čas, naše spalnice, v katerih počivamo ….
Zaupajmo tej navidezni šibki svetlobi, da bo močno obsijala vse naše življenje, in bo v našo hišo prinesla skrivnost Božje ljubezni, da bomo lahko tam, kje smo, v resnici doma.
Kajti doma smo lahko samo tam, kjer prebiva skrivnost. Dom najdemo le tam, kjer nas obiskuje Bog v obliki luči in ljubezni ter tuje v nas spreminja v domače. (ob knjigi Moj resnični božič razmišlja Marko Čuk)

Misli upanja za adventni in božični čas. Andrea Schwarz (1955) je nemška socialna pedagoginja, zaposlena kot svetovalka, dejavna tudi pri pastoralni službi škofije Osnabruck, je iskana predavateljica in predvsem plodna pisateljica. Po vsem svetu jo poznajo po njenih knjigah z duhovno vsebino in je trenutno ena najbolj branih avtoric duhovne literature. V pričujoči knjigi Moj resnični božič nas vodi skozi adventni in božični čas do svetih treh kraljev. Ker je božič čisto poseben praznik in ima v resnici malo skupnega s stresnimi nakupi, bitko za parkirne prostore … z romantičnim razpoloženjem, ki ga pričarajo osvetljene mestne ulice … pesmi ki prihajajo iz zvočnikov …Resnični božič je v resnici veliko več. Je Bog, ki stopa k človeku. K vsakemu človeku, saj Jezus ne dela izjem. (…)

iz vsebine: Božič – to je prestopanje meje. Bog postane človek. In od tistega dne ni več meje med nebesi in zemljo. Delček nebes se je naselil na zemljo. In ta delček nebes je živel z nami – ko pa se je vrnil k Očetu, nam je pustil nebesa odprta. Od takrat je meja odprta. In od takrat vemo: ne konča se s tem, kar je tukaj na zemlji – ampak se nadaljuje, morda se na novo začenja. Smrt je le navidezna meja. Grob je prazen. Kaj iščete živega med mrtvimi?
Božič je prav ta obljuba. Meje so odprte, zidovi so padli, prehodi niso zaprti. Smrt ni konec, je le prestopanje te meje. Za mejo pa se dežela ne konča – samo drugam prideš. Mogoče govorijo tam drug jezik, imajo druge navade – toda meja je vedno samo prehod, nikoli konec.
Jasli in križ – to sta dva mejna prehoda. Bog postane človek – in se vrne v nebo. In od takrat so nam nebesa odprta – če le hočemo … In to je sporočilo teh dni: ko prestopimo mejo našega življenja, nam ne grozi smrt, ampak nam zacveti življenje. Ker nam je Bog prišel že zdavnaj naproti, nam odprl mejo, tebe in mene pa vabi v življenje.

Mislim, da se bo v našo dušo vrnil mir prav takrat, ko se bomo osvobodili misli, da moramo nekaj dati, česar sploh nimamo. In šele takrat bomo ta mir lahko delili tudi z drugimi. Mogoče so ti adventni dnevi priložnost, da v sebi zbiramo živo vodo, da priznamo to žejo in se pustimo obdariti. Mogoče so ti adventni dnevi priložnost, da se osvobodimo nekih pričakovanj – pa naj bodo to naša ali tuja.
Mogoče so ti adventni dnevi priložnost, da prosimo zase Boga prav za to, o čemer poje toliko adventnih pesmi: »Rosite, nebesa, od zgoraj / … / Gospod naj se spomni … « Tudi zase smemo prositi – …
Bog ne zahteva od nas česar ne znamo česar nimamo in kar nismo; želi da to, kar nam je dal, kar nam je podaril v preobilju, podarjamo drugim, da dajemo od tega, kar znamo, kar imamo, kar smo … (mč)

adventni koledar

1. adventna nedelja
Temni časi našega življenja so prehod in enega v drugo. Nočejo nam povedati, da »nič več ne gre«, ampak nam govorijo, da »tako ne gre več«, da se mora začeti nekaj novega. Poslovimo se, spustimo, da se to novo lahko začne. Kdor pa se ne odpre za slovo, za tistega se tudi ne more začeti kaj novega.
IZZIV: Vprašaj babico ali dedka, kako so včasih molili v adventu. Kaj so peli, kakšni so bili takrat družinski običaji? Iz preteklosti izbrskano molitev ali obred vključi v svoj advent.

ponedeljek 1. adventnega tedna
Ta čas nam je dan, da zmoremo premagovati melanholijo, sami sebi tiho in vztrajno dopovedovati, kar nam govori naša vera. To je čas, da besedo vere potrdimo: verujem v večnost Boga, ki prihaja v naš čas, v moj čas. Pod utrujajočimi vzponi in padci vsakdana že skrito raste življenje, ki ne pozna več smrti.
IZZIV: Kako bom negoval ta kalček življenja, ko pa sem utrujen, izčrpan, prestrašen …? Prav preprosto je začeti: pred Jezusa odložim skrbi, ne razmišljam več o njih. V mislih ponavljam le: »Tukaj sem, vzemi vse.«

torek 1. adventnega tedna
Toliko teme je v človeškem življenju – včasih tudi v mojem. To so ure samote, ko ne zmoreš več naprej, breme skrbi je pretežko – in nikogar ni, ki bi ti pomagal.
IZZIV: Vsak potrebuje ljudi, pri katerih lahko odloži svoje breme. Osebe, ki znajo poslušati, ne da bi le čakale, da povedo svojo zgodbo. Danes želim najprej jaz biti tak bližnji drugim. Gospod, oblikuj me, da bom zmogel.

sreda 1. adventnega tedna
»O pridi, Emanuel, osvobodi svoj ubogi Izrael!« Da bi le prišel Bog v vso to našo temo, jo preplavil, se razlil, da bi vse osušeno v meni prepredel, me poživil in me prepojil z živo vodo!
IZZIV: Sestavim molitev, ki se začne z besedo: Pridi.

četrtek 1. adventnega tedna
O Bog, prepoji sušo mojega življenja! Oživi, kar je v meni umrlo! Preplavi me vsega! Ne dopusti, da otrdim in postanem neobčutljiv! Ne do sebe – in ne do drugih.
IZZIV: Molim za vse, ki v teh časih delajo z ljudmi, da jim strah pred bolečino ne bi vzel občutkov, da bi ostali topli in čuteči.

petek 1. adventnega tedna
»Sredi teme zacveti. Ljudje to imenujejo Božič.« Kar se zdi na videz mrtvo, je samo življenju skrito in čaka, da lahko končno zaživi. In to drži za drevje, grmovje in vejice prav tako kot za nas ljudi.Ž
IZZIV: Danes, na sv. Barbaro, pripravim Barbarine vejice: naberem češnjeve vejice in jih položim v vodo. Za Božič bodo cvetele.

sobota 1. adventnega tedna
Včasih je treba le malo pozornosti, malo naklonjenosti, malo časa – malo »tople vode« –, in ljudje, ki so na videz brez življenja, na novo »zacvetijo«. Toda: življenja, rasti in cvetenja ne morem prisiliti. Lahko ustvarjam le pogoje za to – ne morem pa tega narediti.
IZZIV: Kakšni so pogoji, ki spodbudijo doživet Božič? Čas za ustvarjalnost. – Iskreno obdarovanje. – Mir – Kaj še?

2. adventna nedelja
Pravzaprav poznamo to iz starih pravljic – in te nam v svoji govorici in v podobah
veliko povedo o življenju: Kdor sreča »skrivnost« – in pred to skrivnostjo ne pobegne, pa naj bo to
zaželena princesa, hudobni zmaj ali samorog – ta se lahko spusti v pustolovščino. Kdor v svojem življenju dopušča skrivnosti, ta lahko to doživi. In kdor se spusti v skrivnost Boga, ki je postal človek,
kdor je odprt za božično skrivnost, ta lahko to doživi in bo doživel: pustolovščino adventa.
IZZIV: Kakšno opremo so imeli pustolovci? Kaj vse so potrebovali misijonarji, ko so šli med tuja ljudstva? Tudi za pot proti Božiču potrebujemo dobro opremo. In načrt poti. Danes razmislim o svojih adventnih »načrtih« in opremi, ki jo potrebujem.

ponedeljek 2. adventnega tedna
Našega Boga nič ne moti, da se rodi v hlevu – v hlevu mojega in tvojega življenja, kjer je pogosto umazano in nepospravljeno – in v katerem mogoče včasih tudi neznosno smrdi …
IZZIV: Marsikdaj nam je težko iti do Njega, a On prihaja k nam, ne čaka, da se podamo na pot proti Njemu. Kakšni bodo moji koraki k Njemu?

torek 2. adventnega tedna
Potrebujemo advent, da se naučimo adventno živeti – da se iz pustolovščine adventa kaj naučimo za pustolovščino življenja. Potrebujemo konkretni praznik, potrebujemo te tedne, da se vedno znova uvajamo v takšno življenjsko držo in naravnanost.
IZZIV: S prijateljem, bratom ali sestro se pogovorim o adventnih načrtih. Prosim ga, da me opomni, če opazi, da sem v adventu »zašel«.

sreda 2. adventnega tedna
Adventne pesmi so pesmi upanja in hrepenenja. Potrebujemo pesmi, s katerimi izrazimo svoje hrepenenje.
IZZIV: Katera ti je najljubša? Zapojem jo skupaj s svojo družino ali prijatelji.

četrtek 2. adventnega tedna
Potrebujemo mnoge male božične skrivnosti in šelestenje darilnega papirja, potrebujemo mirne ure za pisanje božične pošte, da lahko oddaljenim prijateljem pošljemo prisrčno misel.
IZZIV: Kljub omejitvam poskrbimo tudi za šelestenje darilnega papirja, poskrbimo za lučke. Vzemimo si čas in božično pošto opremimo z res osebnimi zapisi.

petek 2. adventnega tedna
Te adventne tedne potrebujemo, da se vedno znova učimo hrepeneti, slišati obljube in gledati za zvezdo.
IZZIV: Kdo so luči v mojem življenju, kdo so moje »zvezde«? Danes vsem svojim dragim, s katerimi si svetimo na poti k Bogu, pošljem SMS z drobnim iskrivim sporočilom. Prav preprosto naj bo!

sobota 2. adventnega tedna
Bog postane človek, da lahko ljudje končno postanejo človeški.
IZZIV: V korona časih je samota, osamljenost dobila resnične obraze. Ni nam jih treba iskati, tu so, prav blizu. Pokliči v dom upokojencev in prosi socialno delavko, da ti pove, koliko ostarelih nima svojcev. Pripravi voščila zanje.

3, adventna nedelja
Meje med smrtjo in življenjem, med nebom in zemljo, so se z Božičem odprle. Delček nebes pride na zemljo, da lahko v sebi nosimo nebesa.
IZZIV: So meje danes odprete ali zaprte? Sem lahko jaz izjema? Toliko se letos govori o mejah. A ključna meja, meja med nebesi in zemljo, se je z Jezusom odprla in ostaja odprta za vedno. Božič nas spomni tudi na to.

ponedeljek 3. adventnega tedna
Morda ugotovimo, da smo živeli preveč v ospredju in smo pozabljali na ozadje.
IZZIV: Danes stopim iz svoje zgodbe v čevlje nekoga drugega. Prisluhnem mu. Ne razlagam in analiziram, le poslušam. Dogovorim se tudi za adventno spoved.

torek 3. adventnega tedna
Morda smo živeli preveč na veliko – hoteli smo vse imeti, vse biti –, šele zdaj pa se nam odpira globina življenja.
IZZIV: Od danes do Božiča ne bom gledal oglasov, listal reklame pošte. Si upam?

sreda 3. adventnega tedna
Morda smo imeli napačne predstave, podobe – o sebi, o drugih, o Bogu – in vse to se je porušilo, ker smo se soočili z drugimi dimenzijami življenja in vere, saj se je naše srce odprlo za pravo resničnost.
IZZIV: Kako je videti/slišati moj advent? Napišem, narišem, uglasbim ga …

četrtek 3. adventnega tedna
Nikomur se nam ni treba dokazovati, da smo enkratni in privlačni – ker nas Bog ljubi prav takšne, kot smo.
IZZIV: Slečemo si obleko (dekleta si odstranimo ličila) in pred zrcalom molimo, da bi se zmogli sprejeti takšni, kot smo, lepi in ljubljeni.

petek 3. adventnega tedna
Svojo temo lahko zapustimo, ker je tu nekdo, ki nas vodi iz nje – ni se nam treba skrivati za barvno sliko visoko svetlečega prospekta.
IZZIV: Danes ob venčku molim za vse kristjane, ki so preganjani.

sobota 3. adventnega tedna
Ni nam treba živeti po pričakovanjih drugih, če bi nas radi določili, naj bomo takšni, kakršne bi nas radi imeli.
IZZIV: V odnosih so »pričakovanja« dvosmerni promet. Kako ga lahko ustavim?

4. adventna nedelja
Božič – to je obljuba, da moremo in smemo izstopiti iz sodobne nuje po vedno bolje, vedno hitreje, vedno več – ni se nam treba naprezati, preprosto bodimo ljudje.
IZZIV: Bog v Svetem pismu obljublja … Odprem Sveto pismo in poiščem kakšno njegovih obljub. Namig: 1 Mojzesova knjiga 28,25 ali Pregovori 1,33.

ponedeljek 4. adventnega tedna
Biti prisoten – to je pogoj, da se lahko zgodi Božič, da nebesa lahko dobijo tu na Zemlji roke in noge, da lahko Bog prestopi mejo med nebom in Zemljo in jo odpre za nas. Da se Božič zgodi v meni in se Bog v meni rodi.
IZZIV: Danes živim brez mobitela.

torek 4. tedna
Hrepenenja po življenju ne smemo omejiti na nekaj tednov v letu, ki so povrhu še prežeti s pretirano dejavnostjo in hitenjem.
IZZIV: Adventno živeti – 365 dni v letu! Kaj to v bistvu pomeni?

sreda 4. adventnega tedna
Božič pomeni nov začetek – ker Bog začenja z nami novo pot. Pravzaprav mi za to ni treba veliko narediti – samo prisotna moram biti.
IZZIV: Sem tu pred Betlehemom, čisto zares prisoten?

četrtek 4. adventnega tedna
Lahko ustvarim pogoje za to, ne morem pa narediti, da se Božič zgodi v meni. Tudi Božič, cvetenje v mrazu, v temi, je in ostaja dar. Zato moram biti vsaj pripravljena, da se pustim obdariti.
IZZIV: Darila je včasih težko sprejeti (lažje jih je podariti). Kako pa je z Jezusom? Ga je lažje sprejeti ali podariti?

Marjetka Pezdir Kofol, Moj resnični božič. Adventni koledar 2020. Ognjišče 12/2020.

Čudno, se vam ne zdi? … Angel zapusti Marijo, ko se njene težave pravzaprav šele začenjajo: Ali se bo izkazalo za resnično, kar je napovedal angel? In kako to razložiti Jožefu? In sosedom, ki tudi znajo šteti in računati …
Toda angel se ne ozira na ta vprašanja: odide in zapusti Marijo. Tako je to – Božji dotik ni stanje, ki ostaja – to je minljiv trenutek, življenje ostaja …

Tako kot pri vsakem uspehu … recimo v gorah … na vrhu ne moreš ostati, treba je računati tudi s spustom v dolino. Vrniti se je treba v življenje. Trenutka ne moreš zadržati. Lahko pa ga ohraniš v srcu.

Ali ni že to veliko:
– da ostajamo zvesti v tem svojem kratkem življenju
– da se lahko spominjamo,
– da lahko živimo svoj vsakdan, ker se vednio zavedamo trenutkov Božjega dotika.

Angel odide – toda bil je tukaj. In to spreminja mene in moj vsakdan. Ker se me je dotaknil angel, gledam nase drugače, v  meni se je nekaj zganilo, me poživilo in mi dalo novih moči.
Dotik poživlja.
Toda tega, kar se me dotakne, ne morem zadržati.

Nagnjeni smo k temu, da žalujemo, ker lepo mine, ker nas spet pušča same in zaradi žalovanja se ne premaknemo, poskušamo se ugnezditi v lepo, dobro … in tam ostati. To pa ne more dolgo trajati, saj nas razočaranja vrnejo v resničnost življenja. Če angela ne izpustimo, si torej sami otežujemo življenje.

Bodimo hvaležni, da smo doživeli Božji dotik, ko pa želi oditi … ga moramo izpustiti. Dal nam je priložnost in sedaj smo na vrsti mi..(ob knjigi Moj resnični božič razmišlja Marko Čuk)

Misli upanja za adventni in božični čas. Andrea Schwarz (1955) je nemška socialna pedagoginja, zaposlena kot svetovalka, dejavna tudi pri pastoralni službi škofije Osnabruck, je iskana predavateljica in predvsem plodna pisateljica. Po vsem svetu jo poznajo po njenih knjigah z duhovno vsebino in je trenutno ena najbolj branih avtoric duhovne literature. V pričujoči knjigi Moj resnični božič nas vodi skozi adventni in božični čas do svetih treh kraljev. Ker je božič čisto poseben praznik in ima v resnici malo skupnega s stresnimi nakupi, bitko za parkirne prostore … z romantičnim razpoloženjem, ki ga pričarajo osvetljene mestne ulice … pesmi ki prihajajo iz zvočnikov …Resnični božič je v resnici veliko več. Je Bog, ki stopa k človeku. K vsakemu človeku, saj Jezus ne dela izjem. (…)

iz vsebine: Božič – to je prestopanje meje. Bog postane človek. In od tistega dne ni več meje med nebesi in zemljo. Delček nebes se je naselil na zemljo. In ta delček nebes je živel z nami – ko pa se je vrnil k Očetu, nam je pustil nebesa odprta. Od takrat je meja odprta. In od takrat vemo: ne konča se s tem, kar je tukaj na zemlji – ampak se nadaljuje, morda se na novo začenja. Smrt je le navidezna meja. Grob je prazen. Kaj iščete živega med mrtvimi?
Božič je prav ta obljuba. Meje so odprte, zidovi so padli, prehodi niso zaprti. Smrt ni konec, je le prestopanje te meje. Za mejo pa se dežela ne konča – samo drugam prideš. Mogoče govorijo tam drug jezik, imajo druge navade – toda meja je vedno samo prehod, nikoli konec.
Jasli in križ – to sta dva mejna prehoda. Bog postane človek – in se vrne v nebo. In od takrat so nam nebesa odprta – če le hočemo … In to je sporočilo teh dni: ko prestopimo mejo našega življenja, nam ne grozi smrt, ampak nam zacveti življenje. Ker nam je Bog prišel že zdavnaj naproti, nam odprl mejo, tebe in mene pa vabi v življenje.

Mislim, da se bo v našo dušo vrnil mir prav takrat, ko se bomo osvobodili misli, da moramo nekaj dati, česar sploh nimamo. In šele takrat bomo ta mir lahko delili tudi z drugimi. Mogoče so ti adventni dnevi priložnost, da v sebi zbiramo živo vodo, da priznamo to žejo in se pustimo obdariti. Mogoče so ti adventni dnevi priložnost, da se osvobodimo nekih pričakovanj – pa naj bodo to naša ali tuja.
Mogoče so ti adventni dnevi priložnost, da prosimo zase Boga prav za to, o čemer poje toliko adventnih pesmi: »Rosite, nebesa, od zgoraj / … / Gospod naj se spomni … « Tudi zase smemo prositi – …
Bog ne zahteva od nas česar ne znamo česar nimamo in kar nismo; želi da to, kar nam je dal, kar nam je podaril v preobilju, podarjamo drugim, da dajemo od tega, kar znamo, kar imamo, kar smo … (mč)

adventni koledar

1. adventna nedelja
Temni časi našega življenja so prehod in enega v drugo. Nočejo nam povedati, da »nič več ne gre«, ampak nam govorijo, da »tako ne gre več«, da se mora začeti nekaj novega. Poslovimo se, spustimo, da se to novo lahko začne. Kdor pa se ne odpre za slovo, za tistega se tudi ne more začeti kaj novega.
IZZIV: Vprašaj babico ali dedka, kako so včasih molili v adventu. Kaj so peli, kakšni so bili takrat družinski običaji? Iz preteklosti izbrskano molitev ali obred vključi v svoj advent.

ponedeljek 1. adventnega tedna
Ta čas nam je dan, da zmoremo premagovati melanholijo, sami sebi tiho in vztrajno dopovedovati, kar nam govori naša vera. To je čas, da besedo vere potrdimo: verujem v večnost Boga, ki prihaja v naš čas, v moj čas. Pod utrujajočimi vzponi in padci vsakdana že skrito raste življenje, ki ne pozna več smrti.
IZZIV: Kako bom negoval ta kalček življenja, ko pa sem utrujen, izčrpan, prestrašen …? Prav preprosto je začeti: pred Jezusa odložim skrbi, ne razmišljam več o njih. V mislih ponavljam le: »Tukaj sem, vzemi vse.«

torek 1. adventnega tedna
Toliko teme je v človeškem življenju – včasih tudi v mojem. To so ure samote, ko ne zmoreš več naprej, breme skrbi je pretežko – in nikogar ni, ki bi ti pomagal.
IZZIV: Vsak potrebuje ljudi, pri katerih lahko odloži svoje breme. Osebe, ki znajo poslušati, ne da bi le čakale, da povedo svojo zgodbo. Danes želim najprej jaz biti tak bližnji drugim. Gospod, oblikuj me, da bom zmogel.

sreda 1. adventnega tedna
»O pridi, Emanuel, osvobodi svoj ubogi Izrael!« Da bi le prišel Bog v vso to našo temo, jo preplavil, se razlil, da bi vse osušeno v meni prepredel, me poživil in me prepojil z živo vodo!
IZZIV: Sestavim molitev, ki se začne z besedo: Pridi.

četrtek 1. adventnega tedna
O Bog, prepoji sušo mojega življenja! Oživi, kar je v meni umrlo! Preplavi me vsega! Ne dopusti, da otrdim in postanem neobčutljiv! Ne do sebe – in ne do drugih.
IZZIV: Molim za vse, ki v teh časih delajo z ljudmi, da jim strah pred bolečino ne bi vzel občutkov, da bi ostali topli in čuteči.

petek 1. adventnega tedna
»Sredi teme zacveti. Ljudje to imenujejo Božič.« Kar se zdi na videz mrtvo, je samo življenju skrito in čaka, da lahko končno zaživi. In to drži za drevje, grmovje in vejice prav tako kot za nas ljudi.Ž
IZZIV: Danes, na sv. Barbaro, pripravim Barbarine vejice: naberem češnjeve vejice in jih položim v vodo. Za Božič bodo cvetele.

sobota 1. adventnega tedna
Včasih je treba le malo pozornosti, malo naklonjenosti, malo časa – malo »tople vode« –, in ljudje, ki so na videz brez življenja, na novo »zacvetijo«. Toda: življenja, rasti in cvetenja ne morem prisiliti. Lahko ustvarjam le pogoje za to – ne morem pa tega narediti.
IZZIV: Kakšni so pogoji, ki spodbudijo doživet Božič? Čas za ustvarjalnost. – Iskreno obdarovanje. – Mir – Kaj še?

2. adventna nedelja
Pravzaprav poznamo to iz starih pravljic – in te nam v svoji govorici in v podobah
veliko povedo o življenju: Kdor sreča »skrivnost« – in pred to skrivnostjo ne pobegne, pa naj bo to
zaželena princesa, hudobni zmaj ali samorog – ta se lahko spusti v pustolovščino. Kdor v svojem življenju dopušča skrivnosti, ta lahko to doživi. In kdor se spusti v skrivnost Boga, ki je postal človek,
kdor je odprt za božično skrivnost, ta lahko to doživi in bo doživel: pustolovščino adventa.
IZZIV: Kakšno opremo so imeli pustolovci? Kaj vse so potrebovali misijonarji, ko so šli med tuja ljudstva? Tudi za pot proti Božiču potrebujemo dobro opremo. In načrt poti. Danes razmislim o svojih adventnih »načrtih« in opremi, ki jo potrebujem.

ponedeljek 2. adventnega tedna
Našega Boga nič ne moti, da se rodi v hlevu – v hlevu mojega in tvojega življenja, kjer je pogosto umazano in nepospravljeno – in v katerem mogoče včasih tudi neznosno smrdi …
IZZIV: Marsikdaj nam je težko iti do Njega, a On prihaja k nam, ne čaka, da se podamo na pot proti Njemu. Kakšni bodo moji koraki k Njemu?

torek 2. adventnega tedna
Potrebujemo advent, da se naučimo adventno živeti – da se iz pustolovščine adventa kaj naučimo za pustolovščino življenja. Potrebujemo konkretni praznik, potrebujemo te tedne, da se vedno znova uvajamo v takšno življenjsko držo in naravnanost.
IZZIV: S prijateljem, bratom ali sestro se pogovorim o adventnih načrtih. Prosim ga, da me opomni, če opazi, da sem v adventu »zašel«.

sreda 2. adventnega tedna
Adventne pesmi so pesmi upanja in hrepenenja. Potrebujemo pesmi, s katerimi izrazimo svoje hrepenenje.
IZZIV: Katera ti je najljubša? Zapojem jo skupaj s svojo družino ali prijatelji.

četrtek 2. adventnega tedna
Potrebujemo mnoge male božične skrivnosti in šelestenje darilnega papirja, potrebujemo mirne ure za pisanje božične pošte, da lahko oddaljenim prijateljem pošljemo prisrčno misel.
IZZIV: Kljub omejitvam poskrbimo tudi za šelestenje darilnega papirja, poskrbimo za lučke. Vzemimo si čas in božično pošto opremimo z res osebnimi zapisi.

petek 2. adventnega tedna
Te adventne tedne potrebujemo, da se vedno znova učimo hrepeneti, slišati obljube in gledati za zvezdo.
IZZIV: Kdo so luči v mojem življenju, kdo so moje »zvezde«? Danes vsem svojim dragim, s katerimi si svetimo na poti k Bogu, pošljem SMS z drobnim iskrivim sporočilom. Prav preprosto naj bo!

sobota 2. adventnega tedna
Bog postane človek, da lahko ljudje končno postanejo človeški.
IZZIV: V korona časih je samota, osamljenost dobila resnične obraze. Ni nam jih treba iskati, tu so, prav blizu. Pokliči v dom upokojencev in prosi socialno delavko, da ti pove, koliko ostarelih nima svojcev. Pripravi voščila zanje.

3, adventna nedelja
Meje med smrtjo in življenjem, med nebom in zemljo, so se z Božičem odprle. Delček nebes pride na zemljo, da lahko v sebi nosimo nebesa.
IZZIV: So meje danes odprete ali zaprte? Sem lahko jaz izjema? Toliko se letos govori o mejah. A ključna meja, meja med nebesi in zemljo, se je z Jezusom odprla in ostaja odprta za vedno. Božič nas spomni tudi na to.

ponedeljek 3. adventnega tedna
Morda ugotovimo, da smo živeli preveč v ospredju in smo pozabljali na ozadje.
IZZIV: Danes stopim iz svoje zgodbe v čevlje nekoga drugega. Prisluhnem mu. Ne razlagam in analiziram, le poslušam. Dogovorim se tudi za adventno spoved.

torek 3. adventnega tedna
Morda smo živeli preveč na veliko – hoteli smo vse imeti, vse biti –, šele zdaj pa se nam odpira globina življenja.
IZZIV: Od danes do Božiča ne bom gledal oglasov, listal reklame pošte. Si upam?

sreda 3. adventnega tedna
Morda smo imeli napačne predstave, podobe – o sebi, o drugih, o Bogu – in vse to se je porušilo, ker smo se soočili z drugimi dimenzijami življenja in vere, saj se je naše srce odprlo za pravo resničnost.
IZZIV: Kako je videti/slišati moj advent? Napišem, narišem, uglasbim ga …

četrtek 3. adventnega tedna
Nikomur se nam ni treba dokazovati, da smo enkratni in privlačni – ker nas Bog ljubi prav takšne, kot smo.
IZZIV: Slečemo si obleko (dekleta si odstranimo ličila) in pred zrcalom molimo, da bi se zmogli sprejeti takšni, kot smo, lepi in ljubljeni.

petek 3. adventnega tedna
Svojo temo lahko zapustimo, ker je tu nekdo, ki nas vodi iz nje – ni se nam treba skrivati za barvno sliko visoko svetlečega prospekta.
IZZIV: Danes ob venčku molim za vse kristjane, ki so preganjani.

sobota 3. adventnega tedna
Ni nam treba živeti po pričakovanjih drugih, če bi nas radi določili, naj bomo takšni, kakršne bi nas radi imeli.
IZZIV: V odnosih so »pričakovanja« dvosmerni promet. Kako ga lahko ustavim?

4. adventna nedelja
Božič – to je obljuba, da moremo in smemo izstopiti iz sodobne nuje po vedno bolje, vedno hitreje, vedno več – ni se nam treba naprezati, preprosto bodimo ljudje.
IZZIV: Bog v Svetem pismu obljublja … Odprem Sveto pismo in poiščem kakšno njegovih obljub. Namig: 1 Mojzesova knjiga 28,25 ali Pregovori 1,33.

 (se nadaljuje -)

Marjetka Pezdir Kofol, Moj resnični božič. Adventni koledar 2020. Ognjišče 12/2020.

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Dobrotljivi nebeški Oče,
v tem svetem adventnem času
obhajamo spomin tistih časov,
v katerih so ljudje
s prisrčnimi željami
pričakovali
obljubljenega Odrešenika.

Očisti v tem svetem
adventnem času naša srca
in razsvetli zmoto našega duha
z milostjo svojega obiskanja,
da pripravimo tvojemu
edinorojenemu Sinu
pot v svoje srce
in ostanemo vedno
z njim združeni.
Amen.

BARAGA, Friderik bs.(Molitev). Ognjišče, 2010, leto 46, št. 12, str. 2.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

 izbira in pripravlja: Marko Čuk