Page 6 - 365 + 1 dan s Teboj

Marec2 Č e rečemo, da smo brez greha, sami sebe
varamo in resnice ni v nas (Prvo Janezovo pismo 1,8).

Kdor ne veruje v Boga, se ne čuti grešnika, ker
sam določa, kaj je dobro in kaj slabo. Zadošča mu, da
spoštuje državne zakone.

Kdor veruje v Boga samo na splošno, se ne pri-
znava za grešnika. Zadošča mu pošteno življenje:
»Ne kradem, ne ubijam, spoštujem vse, ki spoštujejo
mene, in se brigam zase.«

Mnogi kristjani spadajo v to kategorijo. Pravijo:
»Spoved? Pa kaj naj povem duhovniku? Grehov ni-
mam. K maši grem, kadar morem. Molim, kadar se
spomnim. Sovražim samo tiste, ki so mi kaj slabega
naredili, in od časa do časa dam tudi kaj v dober
namen.«

Kristjani, ki sprejmejo Jezusa kot merilo za dobro
in slabo, vedo, da so poklicani, da bi bili popolni,
kakor je popoln njihov nebeški Oče (prim. Matejev evangelij
5,48); da bi mislili na vse, »kar je resnično, kar je vzvi-
šeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo,
kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevre-
dno« (Pismo Filipljanom 4,8); da bi se trudili za pozitivno
naravnanost v življenju kakor njihov Učitelj, ki je vse
svoje dni delal samo dobro, tako da še jesti ni utegnil
(prim. Markov evangelij 6, 31).

Zato začnejo, končajo in kakor z zvezdami po-
lepšajo vsak dan z evangeljsko molitvijo: »Gospod,
usmili se me, ker sem grešen človek!«

76