Page 2 - zlati jubilej naših romanj
P. 2
Leta 1993 je v knjižici Četrt stoletja naših romanj urednik Ognjišča Franc Bole
zapisal: »Marsikdo se je čudil, da Ognjišče, ki je namenjeno mladim, začenja z romanji
invalidov, bolnikov in ostarelih na Brezje. Zadeva je zelo preprosta: Ognjišče hoče
svoje bralce vzgajati v duhu evangelija. Najboljši način vzgoje so dejanja. Narediti
nekaj za bližnjega, zlasti za tistega, ki je v stiski in potreben pomoči. To pomeni
tudi pomagati invalidom priti do cerkve, do romarskega svetišča. Za vzor nam je bil
Lurd. Če Marija sprejema bolnike in invalide v Lurdu, zakaj jih ne bi tudi na Brezjah?
Rodilo se je romanje invalidov, bolnikov in ostarelih v osrednje slovensko Marijino
svetišče, ki je kmalu postalo največje vsakoletno romanje v Sloveniji. Za vodstvo
romanja smo vedno prosili enega od slovenskih škofov. Nekatere župnije so za
pomočnike pri romanjih zaprosile mlade, nekateri so se priglasili sami. Tako so se
izoblikovale skupine z voditelji, ki skrbijo za razna področja. Največja nagrada za
vse, ki se z romanjem trudijo, je sreča invalidov, bolnikov in ostarelih.« V tem duhu
in s tem namenom se naša romanja nadaljujejo do danes.
piše: Silvester Čuk Z leve: urednik Ognjišča
fotografije: arhiv Ognjišča Franc Bole, oče romanj, in
Franci Trstenjak, urednik
50 Radia Ognjišče, ki prenaša
romanja od leta 1995
(v pogovoru leta 2001);
Marjeta Šebjan je bila med
organizatorji romanja od
vsega začetka, Bojan Burger
je opravljal težaška dela
(od leta 1980), zadnje čase
sta mu pomagala Jernej
Hrovatin in Andrej Galič.
6Q2018