Page 8 - Košuta miš in lišček

SVETI SERAFIN IN GOZDNE ŽIVALI

edved, volk, lisica, hermelin, jelen, merjasec.

M Me smo gozdne živali. Iz gozda Sarov.

Le malo ljudi zaide sem in hitro gredo proč. Strah jih je.
Samo nekdo se ne boji gozda: Serafin.
Ljudje nas zasledujejo, nas lovijo, hočejo naše meso, naš kožuh. Serafin

pa ne. Serafin je drugačen. Serafin je naš prijatelj in v gozdu išče mir.

Rojen je bil v Kursku, v Rusiji, in je tam odraščal. Toda burne dejavnosti
v mestu – sejmi, trgovanje – ga niso zanimale. Njegove oči so gledale v
nebo. Iskale so molitev, iskale so spokojnost. Za nekaj časa je to našel

v samostanu, a menihov je bilo veliko in obzidje pretesno zanj. Nekaj je

gorelo znotraj Serafina, močna želja, neustavljivi klic: samota.
In glej, prišel je v ta gozd.
Skrite za debli, grmi in brlogi smo sledile njegovemu gibanju. Oprezale

smo za njim, ko je gradil svojo hišico iz lesa, ko je obdeloval vrt in sejal, ko

je čakal, da bodo rastlinice zrasle.
Na začetku smo bile zelo nezaupljive, sumničave. Sčasoma pa smo se
navadile na njegovo prisotnost. Sprejele smo ga z vzdihom olajšanja.

Ni bil lovec, ni bil tu zaradi našega mesa, zaradi našega kožuha. Serafin

je bil mil in blag. Večkrat se nam je nasmehnil. Spal je malo, molil je veliko.
Nekoč je ostal na kolenih na neki skali tisoč dni in tisoč noči. V svojih
molitvah je pravil, da je srečen in da ima velik zaklad.

50

Kosuta mis liscek.indd 50 29.05.2019 15:39:53