Page 8 - Kovačnica
P. 8
102 KOVAČNICA • Jožefmarija Escrivá
247 Daj mi milost, da bom zapustil vse, kar za-
deva mene. Moja edina skrb mora biti tvoja slava …,
z eno besedo, tvoja ljubezen. — Vse za ljubezen!
248 “Ko je Herod to slišal,” — da je na zemljo
prišel Kralj — “se je vznemiril in ves Jeruzalem z
njim.”
To je vsakdanje življenje! Prav to se dogaja
sedaj: ob božji veličini, ki se kaže na tisoč načinov,
ne manjka ljudi — tudi na položajih oblasti — ki se
vznemirjajo. Zato ker … ne ljubijo Boga zares; ker
niso ljudje, ki bi ga želeli resnično srečati; ker noče-
jo slediti njegovim navdihom in postanejo ovira na
božji poti.
— Naj ti bo to vnaprej v opozorilo, nada-
ljuj z delom, ne skrbi, išči Gospoda, môli … in On
bo zmagal.
249 Nisi sam. — Niti ti niti jaz ne moreva biti
sama. Še manj pa, če greva k Jezusu po Mariji, saj je
ona Mati, ki nas nikdar ne zapusti.
