Page 7 - Moj resnični božič

Božič - to je prestopanje meje. Bog postane člo­
vek. In od tistega dne ni več meje med nebesi in Ste že natrgali Barbarine vejice?
zemljo. Delček nebes se je naselil na zemljo. In ta
delček nebes je živel z nami - ko pa se je vrnil k
Očetu, nam je pustil nebesa odprta. Od takrat je r72J arbarine vejice so žal že manj poznani
meja odprta. In od takrat vemo: ne konča se s tem, ud običaj v adventu. To so vejice zgodaj cve-
kar je tukaj na zemlji - ampak se nadaljuje, morda točih dreves ali grmičevja (češnja, forzicija ... ). Če
se na novo začenja. Smrt je le navidezna meja. jih narežemo na Barbarino, to je 4. decembra, in
Grob je prazen. Kaj iščete živega med mrtvimi? jih postavimo v toplo vodo, potem skoraj gotovo
cvetijo za božič. In v tem cvetju je sporočilo, ki ga
Božič je prav ta ob ljuba. Meje so odprte, zidovi prinaša božič: na videz mrtve veje se zbudijo, za-
so padli, prehodi niso zaprti. Smrt ni konec, je le cvetijo v novo življenje - čeprav drobno, kažejo
prestopanje te meje. Za mejo pa se dežela ne konča zmago življenja nad smrtjo. In to je božič.
- samo drugam prideš. Mogoče govorijo tam drug
jezik, imajo druge navade - toda meja je vedno Hilde Domin piše v svoji kratki pesmi: »Pod list-
samo prehod, nikoli konec. jem brsti. Ljudje to imenujejo jesen.« Ne da bi že-
leli posnemati veliko pesnico - ampak lahko bi na-
Jasli in križ - to sta dva mejna prehoda. Bog po- daljevali: »Sredi teme zacveti. Ljudje to imenujejo
stane človek - in se vrne v nebo. In od takrat so božič.« Kar se zdi na videz mrtvo, je samo življenju
nam nebesa odprta - če le hočemo ... skrito in čaka, da lahko končno zaživi. In to drži
za drevje, grmovje in vejice prav tako kot za nas
Moja mama je umrla 4. decembra 2006, na dan ljudi.
svete Barbare. Na ta dan po tradiciji postavimo v
vodo vejice sadnega drevja, da za božič cvetijo. In Včasih je potrebno le malo pozornosti, malo na-
to je sporočilo teh dni: ko prestopimo mejo našega klonjenosti, malo časa - malo »tople vode« - in lju-
življenja, nam ne grozi smrt, ampak nam zacveti ži- dje, ki so na videz brez življenja, na novo »zacve-
vljenje. Ker nam je Bog prišel že zdavnaj naproti, tijo«. Toda: življenja, rasti in cvetenja ne morem
nam odprl mejo, tebe in mene pa vabi v življenje. prisiliti. Lahko ustvarjam le pogoje za to - ne mo-
rem pa tega narediti. Življenje je vedno dar.
1

42 ADVENT ADVENT 43