Page 6 - Oče Damijan

svojega rodnega brata, je leta 1863 odpotoval v misi-
jone na Havajske otoke. Tam je bil kmalu po prihodu
posvečen v duhovnika. Ta krepki flamski mož je brž
z navdušenjem nastavil plug in globoko zaoral v srca
otočanov, ki so ga vzljubili. Leta 1873, ko je bil v "Kri-
stusovih letih" - dopolnil jih je triintrideset - je prosto-
voljno odšel med gobavce na Molokaj, otok smrti. Ta
kraj groze je s svojo silno ljubeznijo, ki ga je gnala k
delu, kmalu spremenil v znosno, celo prijetno bivali-
šče za tiste, ki so se jih vsi zdravi izogibali. Po šestnaj-
stih letih dela med gobavci, ko je postal njim enak tudi
v bolezni, je 15. aprila 1889 umrl, star komaj devetin-
štirideset let. K zadnjemu počitku so ga položili naj-
prej na Molokaju, leta 1936 pa so ga prepeljali v domo-
vino. Vsa Belgija je bila na nogah, ko je sprejemala
svojega velikega sina - flamskega kmečkega fanta, ki
je hotel postati junak in je to tudi postal, vendar dru-
gače, kakor je kot otrok sanjal. Njegovo telo počiva v
kripti cerkve sv. Jožefa v Leuvenu. Na plošči iz črnega
marmorja je napis v flamščini: "Moja največja sreča je,
da morem služiti Gospodu v njegovih ubogih in bolnih
bratih, ki so jih drugi ljudje zavrgli."
Že dve leti po njegovi "vrnitvi" v domovino so začeli
postopek za njegovo beatifikacijo. Po uspešno zaklju-
čenem postopku je papež Janez Pavel II. tega junaka
ljubezni do bližnjega razglasil za blaženega 4. junija
1995, na binkoštni praznik, v Bruslju, glavnem mestu
Belgije, ob drugem obisku te dežele. "Cerkev danes po
mojih besedah priznava in potrjuje, da je oče Damijan
vzornik na poti k svetosti," je dejal. "Z veseljem pre-
mišljuje, kaj more Bog uresničiti po človeški krhkosti,
kajti On je tisti, ki nam daje svetost."
Silvester Čuk

6