Page 4 - Orgle koprske stolnice

Po štirih letih dela čutim veliko hvaležnost
za priložnost, ki se nam je čudežno
ponudila in nam omogočila, da smo Kopru
dali nekaj, kar močno presega danosti
našega okolja in časa. Hkrati je zame to
tudi potrditev in priznanje za trideset
let dela na področju cerkvene glasbe,
ko smo v koprski stolnici ohranjali in Nihče iz naše skupine si ni predstavljal,
ustvarjali svojstven, prepoznaven stil da bomo prišli do te točke kjer smo danes.
glasbenega sodelovanja pri bogoslužju. Ko imamo v stolnici instrument, ki bo naši
Orgle pomenijo nov izziv za čas, ko bo župniji prinesel veter Božjega Duha, da
potrebno delo v veliki meri zastaviti na bomo z njim slavili Gospoda. Da bomo
novo, drugače, da bo ob njih sodelovanje razpeli jadra, da nas bo ta veter ponesel v
ustvarjalno, mladostno, dobro načrtovano daljave. Kako daleč bomo prišli, pa je
in živo. Vesel sem vseh vezi, ki so se v odvisno od kvalitete jader in krmarja,
teh letih stkale: številnih organistov, koliko bo uspel ta veter ujeti vanje.
ki so nas obiskali, študentov orgel, ki Odjadramo lahko daleč, zelo daleč. Lahko
so prišli pogledat kam se bodo vračali, pa se jadro strga in ostanemo na mestu.
prizadevnega sodelovanja številnih pevcev Vsem nam želim trpežnih jader, srčne
slovenske Istre, ki so pripravili pesmi posadke in modrega krmarja ter seveda
za blagoslov orgel in hvaležen vsem, ki dobrega Božjega Duha, katerega veličina je
so nas podpirali ter več let potrpežljivo neskončna.
spraševali: “kdaj?”. Že glas prvega registra,
ki je napolnil stolnico, je mirno pel: “Upam David Tomovski, pobudnik projekta
v milost Božjo, zdaj in vekomaj!” in odgovoren za stike
Miran Bordon, stolni zborovodja
in pobudnik postavljanja orgel
Ko smo bili povabljeni k oddaji ponudbe
in kasneje tudi izbrani, so nam te orgle
postale poseben izziv, saj gre za največji
Če bi mi kdo pred leti rekel, da bo naša instrument v slovenskih cerkvah. Čeprav
stolnica dobila največje cerkvene orgle v teh orgel prej nisem videl, nikoli nisem
Sloveniji, bi mu brez zadržka rekel, da je podvomil, da nam delo ne bi uspelo,
zmešan. Še danes živo vidim vprašujoči, vprašanje je bilo samo, kako to narediti
zaskrbljeni in hkrati upanja poln pogled čim bolje. Na kakšen način orgle
drugih članov projektne skupine, potem preurediti, da bodo ustrezale velikosti
ko so mi dali dispozicijo orgel v roke. pevskega kora, da bodo kljub zmanjšanju
“Ali gremo v ta projekt?” Po kratkem, pa ohišja dostopni vsi deli ne da bi zmanjšali
vendarle intenzivnem premisleku sem število registrov, s kakšnimi prijemi
rekel: “Pa, gremo.” Ni me sram priznati. se lotiti intonacije, če bi jakost preveč
Mislil sem, da nam ne bo uspelo, toda odstopala od želene. Danes lahko rečem,
Božja pota so drugačna od človeških. To, da je delo dobro uspelo, saj smo postavili
da danes stojijo te orgle tukaj, je izrecna kvaliteten in veličasten instrument z
Božja volja. Še več. Čudež. In tega se danes mnogimi zvočnimi barvami. Naj pojo orgle
vsi veselimo. Bogu v čast in naj bodo v veselje; tako
tistim, ki bodo nanje igrali kot tudi tistim,
Martin Šuštar, kolavdator in vodja ki jih bodo poslušali ali peli ob njihovi
Komisije za orgle Škofije Koper
spremljavi.
Andrej Dvoršak,
orglarska delavnica Maribor