Page 4 - Še bolj radovedni zakajčki
P. 4

Otroci, prinašalci miru









                       Ko se Miklavž poslovi, bi najraje kar takoj okra-  že še čas …« je bil neomajen ati, ki je delal prav
                     sili smrečico in postavili jaslice. Pri Blaževih pa   počasne korake proti božiču.
                     razen adventnega venčka (na katerem gorijo že tri   »O, to pa že ne!« Blaž je glasno oznanil svoje
                     svečke) niso imeli še nič okrašeno. Božič je letos   nestrinjanje. »Lučke bomo prižgali vse skupaj, ne
                     šele v soboto, to je šest dni od 4. adventne nede-  pa eno za drugo. Hočem, da jih vzamemo iz tiste
                     lje … Mar je lahko advent še daljši?             velike škatle na omari takoj zdaj!«
                       »Advent je pričakovanje. Počasi, Blaž. Korak za   Mrko je gledal in stal kot vkopan sredi dnevne
                     korakom, lučka za lučko … Dovolj je, da se pod   sobe. Vsi njegovi sošolci že imajo postavljeno
                     kaminom suši sveže nabran mah. Za ostalo bo      smrečico z okraski in lučkami. Njegov ati bi pa
                                                                      še lučke postavljal eno za drugo!
                                                                         »Kar mirno, Blaž, z lučkami sem mislil svečke
                                                                      na adventnem venčku, vsako nedeljo prižgemo
                                                                      eno. Tako se stopnjuje pričakovanje. Vedno več
                                                                      luči prihaja v naš dom. Jezus je vedno bliže …«
              2                                                          »Torej lahko okrasne lučke vzamemo iz ška-
                                                                      tle?« Ati je pokimal, Blaž je odhitel po škatlo.
                                                                      A škatle ni bilo več na omari! Bila je pri mami, ki
                                                                      jo je previdno odpirala. Otroci so zlagali na tla
                                                                      svetlikajoče se okraske … »Jaslice pustite še zavite
                                                                      v časopisu. Le lučke poiščite,« je poudaril ati.
                                                                         Pisano verigo lučk so priklopili na elektriko,
                                                                      Anton je bil navdušen. »Kako so lepe!« Nadel si
                                                                      je svetlečo ogrlico. Blaž je končno imel občutek,
                                                                      da so pred vrati prazniki. Občutek, da prihaja
                                                                      prava luč.

                                                                                          ***
                                                                         Prihajala pa je še ena luč. Čez nekaj dni so se
                                                                      Blaževi odpravili k prav posebni maši, k sprejemu
                                                                      Luči miru iz Betlehema. Otroci so jo že komaj
                                                                      čakali! Po maši so prižgali veliko svečo in jo zares
                                                                      previdno odnesli domov, kjer so prižgali še eno
                                                                      svečo, pa še eno za vsak slučaj. Da plamen miru
                                                                      ne bi ugasnil. Vsi trije otroci so se naslonjeni na
                                                                      komolce primaknili k svečki. Čisto blizu. Opazo-
                                                                      vali so plamen, ki je mirno gorel.
                                                                         »Mami, ali so to lučko res prižgali prav tam, kjer
                                                                      se je Jezus rodil?« je vprašal mali Anton. »Res!«
                                                                         Kako daleč je pripotoval ta plamen, skavti so
                                                                      ga vso pot varovali, podnevi in ponoči so bili pri-
                                                                      pravljeni skrbeti zanj.











                                                                                                                20. 10. 2021   13:05:43
         Zakajcki 2 P.indd   2
         Zakajcki 2 P.indd   2                                                                                  20. 10. 2021   13:05:43
   1   2   3   4   5   6   7   8   9