Page 7 - Sveti Hieronim in naš čas

»NAŠ HIERONIM«

Rafko Valenčič, Ljubljana

»Hieronymus noster« – »Naš Hieronim«. Takšen je bil programski naslov
mednarodnega simpozija, ki sta ga pripravili Teološka in Filozofska fakul-
teta Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in
umetnosti – in na njenem sedežu - ob 1600-letnici smrti sv. Hieronima (347
– 419/20) od 23. do 26. oktobra (2019?). Na simpoziju se je zbralo več kot 100
predavateljev iz 18 držav sveta.

Sintagma »Hieronymus noster« ni izvirna. Prvi jo je porabil sv. Hieronim,
ko je govoril o svojem in našem rojaku sv. Viktorinu Ptujskem (Victorinus Po-
etovionensis, 250-303), pomembnem cerkvenem pisatelju in razlagalcu Sve-
tega pisma. Imenuje ga »Victorinus noster« - »naš Viktorin«. To domačnost
bomo sprejeli tudi mi, rojaki obeh pisateljev in razlagalcev Božje besede.

Hieronim ni samo »naš«. Pripada vsemu človeštvu. Je eden izmed štirih
zahodnih cerkvenih očetov, med katere prištevamo škofa sv. Avguština (354-
430) in sv. Ambroža (339-397) ter papeža sv. Gregorja Velikega (540-604), ki
so utirali pot krščanstvu in teološki misli v tedanji svet in njegovo kulturo.
Hieronimu pripada posebno mesto v preučevanju, prevajanju in razlagi Sve-
tega pisma. Prispeval je svoj delež k spoznanju Božjega razodetja, kakor ga
prinaša Sveto pismo, ki je s svoje strani njegovemu imenu zagotovilo spomin
za vse čase in rodove. Hieronimovo razgibano življenje, ognjevit in polemičen
značaj sta bila hvaležen navdih za umetnike - slikarje in kiparje, v latinska ter
v domače jezike prevedena svetopisemska besedila, polna sporočil in zgodb
ter neizčrpen izziv za pisatelje, skladatelje in pedagoge. Ko v latinščini molimo
Pater noster, Ave Maria, hvalnici Benedictus in Magnificat, se spominjamo, da
nam je ta besedila in v tej obliki zapustil ravno sv. Hieronim.

1. Postaje Hieronimovega življenja

Za razumevanje Hieronimovega dela navajamo nekaj postaj njegovega živ-
ljenja. Kakor sam navaja, je rojen v Stridonu na meji med Dalmacijo in Pano-
nijo. Geografska lega Stridona je še vedno uganka, čeprav se večina strokov-
njakov nagiba k prepričanju, da je nekje med Akvilejo (Oglejem) in Emono

13