Page 11 - Vodi me dobrotni Duh

Umrla je župnija

V župnijo je prišel mlad župnik. Bil je poln navdu-
šenja. Na svoje veliko razočaranje je našel župnijo,
kjer je malo ljudi prihajalo k maši in je bilo duhovno
življenje zelo slabo. Šel je od hiše do hiše, a večina
ljudi mu je rekla, da je cerkev preveč mrtva in ne
bodo prišli. Sklical je župnijski svet in ta se je stri-
njal, da so kritike v precejšnji meri upravičene.
Ko so ljudje tako razglasili župnijo za mrtvo, je žu-
pnik oznanil, da jo bo naslednjo nedeljo pokopal. In
v nedeljo je bila cerkev nabita. Sredi cerkve je stala
krsta. Župnik je imel poslovilni govor. Rekel je, da je
bila župnija v preteklosti zelo dejavna in mu je žal,
da je v zadnjem času tako opešala in končno umrla.
Potem je povabil župljane, naj gredo okrog krste in
se poslovijo od župnije. Drug za drugim so z veliko
radovednostjo gledali v krsto in vsakdo je bil nadvse
presenečen, ko je v njej videl svoj obraz v ogledalu, ki
ga je župnik položil na dno krste. Mnogi so bili pre-
treseni in jezni, toda kmalu je vsak član spoznal, da je
prav njegovo nezanimanje krivo, da je župnija mrtva.

Ni živih, zaspanih ali mrtvih župnij. So živi, 89
zaspani ali mrtvi župljani. Če bi se naše
kritike župnijske (ne)dejavnosti spremenile v
skrb in delo za župnijo, kako žive bi bile naše
župnijske skupnosti!

DROBNE ZGODBE ZA DUŠO, 77.

Vodi me dobrotni Duh.indd 89 29. 10. 2019 14:25:23