Page 10 - Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala

njo pa so na kamelah jezdili Gašper, Miha in Boltežar. Postarali so se in
brade so jim osivele. Bližal se je večer, sonce je bilo še vedno zatemnjeno,
zaradi zvezdne svetlobe pa se je zdelo, da se dani! Ljudje so pogledali v
nebo … v zvezdo … Njena svetloba jim je napolnila oči in zašumelo jim
je v ušesih, kot kadar veter vzvalovi gladino jezera. Razbežali so se po
domovih. Še vojaki so izginili. Pod križem so ostali le Mati, angel in trije
sivolasi starčki!

»Smo prispeli? Je to on?« je vprašal Gašper.
»Da,« je rekel Miha. »Na križu je napis: Judovski kralj!«

Boltežar pa je vzdihnil:
»Na dan, ko se je rodil, smo ga šli iskat in na dan, ko je umrl, smo ga
našli!«
»Smrt je le preoblečeno rojstvo!« jim je rekel angel.

Sneli so tesarjevega sina s križa in Mati ga je še zadnjič objela.
Tedaj pa se je zvezda premaknila in jih je vodila naprej … do votline … ki
je bila last bogatega mladeniča. Zanjo je zahteval bajno vsoto. Angel je bil
obupan. In brez denarja. Gašper pa je iz svoje torbe potegnil kepo zlata in
jo izročil mladeniču.

»Naj bo ta votlina grad za kralja!« je dejal.
Miha je medtem že prižgal kadila in dišave.
»Naj bo ta votlina tempelj za Božjega sina!«

Boltežar pa je umil telo tesarjevega sina, ga mazilil z miro in zavil v povoje.
»Naj bo ta votlina grob za človeka!«

Tesarjevega sina so nato položili v votlino in z velikansko skalo zaprli
vhod.
»In kaj zdaj?« je vprašal Gašper. »Je to konec?«
»V vsakem koncu se skriva kal začetka!« je dejal angel.

»Res je,« se je oglasil Miha. »To je konec naše poti. A če se obrnemo, smo
spet na začetku!«
»Pojdimo!« je vzdihnil Boltežar. Angel pa je rekel:

»Čakajte, no! Prestari ste, da bi spet potovali triintrideset let nazaj do-
mov! Pokažem vam bližnjico!«

In tako so se po drugi poti vrnili v svojo deželo.

106

Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala.indd 106 13. 02. 2019 10:51:14