Page 5 - Zgodbe s semeni upanja
P. 5
ZGODBA
O TREH DREVESIH
N ekoč so se tri drevesca pogovarjala o svojih
načrtih za prihodnost.
Prvo je dejalo: »Zelo rad bi videl, da bi iz moje-
ga lesa naredili zibelko, v kateri bi novorojeno dete
mirno spalo, jaz pa bi varoval novo življenje.«
Drugo je uprlo pogled v reko, tekočo po dolini,
in reklo: »Rad bi, da bi iz mojega lesa naredili ladjo
in bi prevažala tovor po celem svetu.«
Tretje pa se je z vrha gore, kjer je raslo, ozrlo na
dolino in dejalo: »Nočem, da iz mojega lesa nare-
dijo karkoli. Tu naj me pustijo, da zrastem v veliko
drevo ter bom opominjalo ljudi, naj povzdignejo
svoje oči k nebu in se zavejo, da je v nebesih Bog,
ki jih ljubi.«
Leta so minila in drevesca so zrasla v mogočna
drevesa. Nekega dne so na hrib, kjer so rasla, pri-
šli gozdarji, da bi jih posekali.
Ko so podrli prvo drevo, je eden od njih dejal:
»Iz tega bomo naredili jasli!« Drevo je nejevoljno
streslo svoje veje, kajti ni hotelo, da bi iz njega na-
redili jasli, iz katerih bo jedla živina. Imelo je veliko
lepše načrte. Toda iz njega so res naredili jasli in
jih prodali gostilničarju majhnega mesta Betlehem.
Ko je bil tam rojen Gospod vesoljne zemlje, so ga
položili vanje. Prvo drevo je brž spoznalo, da nudi
zavetje največjemu zakladu na zemlji.
Ko so gozdarji posekali drugo drevo, so dejali:
»Lep ribiški čoln bomo naredili iz njega.« In res so
I. POGLED, UPRT NAPREJ 7