Page 9 - Zgodbe kažejo novo pot

»Zelo rad, učitelj,« je dejal mladenič, še ve-
dno prepričan, da je nepomemben.

»Dobro,« je nadaljeval učitelj. Snel je pr-
stan z mezinca leve roke in ga dal mladeniču:
»Vzemi zunaj konja in odjezdi do tržnice. Ta
prstan moram prodati, ker moram vrniti dolg.
Zanj moraš dobiti najboljšo ceno, ne sme biti
manj kot zlatnik. Pa čimprej se vrni s tem
novcem.«

Mladenič je vzel prstan in odšel. Takoj ko je
prispel na tržnico, je začel ponujati prstan tr-
govcem, ki so ga z zanimanjem ogledovali vse
dokler jim mladenič ni povedal, koliko zahteva
zanj. Ko je mladenič povedal, da nič manj kot
zlatnik, so se nekateri smejali, drugi so se obr-
nili proč. Samo neki starec je bil tako prijazen,
da mu je pojasnil, da je zlatnik previsoka cena
za prstan. Nekdo mu je skušal pomagati in mu
je ponudil srebrnik in bakreno posodico. Toda
mladenič je dobil ukaz, da ne sprejme nič manj
od zlatnika in je ponudbo zavrnil. Nazadnje se
je obupan zaradi neuspeha povzpel na konja
in se vrnil. Kako je želel, da bi dobil zlatnik in
učitelja rešil skrbi in bi potem dobil od njega
nasvet!

»Učitelj,« je dejal, ko se je vrnil. »Žal mi je,
nisem mogel dobiti za prstan tega, kar želiš.
Mogoče bi dobil dva ali tri srebrnike, a dvomim,
da bi koga prelisičil o pravi vrednosti prstana.«

»To, kar si pravkar dejal, je zelo pomembno,
mladi prijatelj,« je odgovoril učitelj. »Najprej
moramo spoznati pravo vrednost prstana. Spet

113