Page 4 - Zgodbe za dušo

2.

Sovražim te!
Ljubim te!

Sašo je bil prikupen malček, vendar silno
nagajiv. Kljub njegovi otroški prijetnosti
pa mu je večkrat hitro zavrela kri. Takrat se
je silno razjezil, besnel je, korakal po sobi in
kričal.

Ko je nekega dne mama šla od doma, je
Sašo odšel v kuhinjo in si sam postregel iz
škatle piškotov, ki jo je mama skrbno čuvala.

Mama je odkrila prazno škatlo in vprašala:
»Sašo, ali si ti pojedel piškote?«

Takoj je odgovoril: »Ne, mama. Niti enega
nisem vzel! Ne, gotovo ne. Prisegam!«

Jezna mama je zavpila: »Ti lažnivec! Učila
sem te govoriti resnico!« in ga udarila.

Sašo se je razjezil. V navalu jeze je dejal:
»Sovražim te! Sovražim te! Od doma bom šel
in se ne bom več vrnil!«

Jezen je zapustil vas in šel globoko v gozd.
Utrujen in besen se je usedel na skalo in
spet začel vpiti: »Sovražim te! Sovražim te!
Sovražim te!« Zaslišal je odmev svojih besed:
»Sovražim te! Sovražim te! Sovražim te!«

Sašo se je ustrašil ter rekel: »Sovražiš me?
Sovražiš me? Kdo si ti?«

12