Page 12 - Zlomljena krila
P. 12
zlomljena krila vlozek:A_Schwarz ODVALIMO KAMEN 26. 09. 2019 08:21 Page 108
Po enem tednu bivanja na domu je Rajko dobil
vabilo s škofije in se je javil pri gospodu škofu.
»Prevzvišeni, tukaj sem, ker ste me klicali,« je de-
jal, kakor nekoč mladi Samuel svojemu predstojniku
Heliju.
»Sedite, gospod župnik,« ga je povabil škof.
Rajko je sedel in se pričakujoče zagledal v škofa.
»Dobro smo preučili vaš primer in se dolgo odlo-
čali, kako in kaj. Strinjali smo se, da vas, zaradi pre-
povedi stikov z mladoletnimi, za dobo treh let ne
moremo dati na kakšno župnijo. S tem bi prekršili
izrek sodbe. Moramo vas umakniti nekam znotraj
sistema. Zato vas bom za dobo treh let imenoval za
pomočnika škofijskega arhivarja. Pomagali mu bo-
ste pri urejanju arhiva. Stanovali boste v stavbi ško-
fije in tu boste imeli tudi dnevne obroke hrane.
Maševali pa boste kar v škofijski kapeli. Tako ne
bomo vznemirjali javnosti in medijem ne bomo da-
jali povoda, da bi se pritoževali nad našimi odločit-
vami. Se strinjate s takšnim predlogom?« je dejal
škof.
»Prevzvišeni, pri mašniškem posvečenju sem vam
in vašim naslednikom obljubil pokorščino, zato spre-
jemam vašo odločitev,« je dejal Rajko, čeprav s tež-
kim srcem.
»Kako mučno bo odslej življenje!« si je mislil. On,
ki je bil vedno navajen razgibanega življenja na žup-
niji, ki je bil vedno v središču zanimanja mladih in
otrok, on, ki je bil navajen svobodnega življenja, bo
moral biti sedaj zaprt za štirimi stenami škofijske pa-
lače! Daleč stran od življenja na župniji, stran od
ljudi, stran od otrok! Kako je to hudo! »Kako težak
108 Jože Kužnik