Osel, sol in gobe

povejmo z zgodbo 08 2018bNekoč so oslu naložili na hrbet štiri težke vreče soli. Uboga žival je sopihala pod pretežkim tovorom. Kakor da to ni bilo dovolj, je moral prebroditi reko. Po nekaj metrih mu je spodrsnilo in padel je v vodo. Pravi blagoslov! Sol se je začela topiti in ko je sivec prišel iz vode, se mu je zdelo, da leti.
»No,« si je dejal, »končno sem se naučil, kako se znebiš bremena: dovolj se je potopiti v vodo in teža izgine.«
Kasneje je gospodar naložil oslu breme posušenih gob. Živali se ni ljubilo več delati in spomnila se je, kako se rešiš bremena. Pohitela je k vodi in se potopila.
Jezni gospodar je začel osla pretepati.
Sivec je vstal in spet hodil po stezi. Toda tokrat je čutil, da je breme dvakrat težje kot prej.
»Prav ti bodi!« mu je razložil gospodar. »Osel si in osel boš ostal. Zato tudi ne veš, da se sol v vodi raztopi, goba pa napoji!«
RUSTJA, Božo. (Povejmo z zgodbo). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 8, str. 67.

Zajemi vsak dan

Danes si veliko ljudi prizadeva, da bi imeli čim več, da bi doživeli čim več, da bi se čim bolj uveljavili, da bi čim več pridobili – tudi na račun drugih. To človeka vedno bolj zapira v samega sebe.

(Alojzij Šuštar)
Torek, 25. September 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh