Bila sta brata dvojčka, rojena v Arabiji. Prejela sta krst in se izučila za zdravnika. Svoj plemeniti poklic sta opravljala v Siriji. Smatrala sta ga za Božji dar, zato sta zdravila zastonj. Njuno največje plačilo je bilo, če so ozdravljeni bolniki postali kristjani. Umrla sta mučeniške smrti pod cesarjem Dioklecijanom (leta 303). Krščanski Vzhod ju je začel častiti kmalu po njuni smrti. Upodabljajo ju kot mlada zdravnika. V roki držita stekleničko z zdravili in zdravniško orodje ali Merkurjevo palico z dvema kačama, ki je bila od nekdaj znamenje zdravnikov. (sč)

Sveta brata sta pri nas zavetnika devetih cerkva (3 žup. in 6 podr.). Štiri stojijo v KP škofiji: v Koštaboni (1) žup., v Malovšah (4) (Črniče), v Vel. Bukovici (5) (Il. Bistrica) in v Podbrjah (6) (Podnanos). Tri cerkve stojijo v NM škofiji: žup. in romarska je na Krki na Dol.(2), podr. pa na Dolžu(7) (Stopiče) in v Gor. Gradišču (8) (Šentjernej). – V MB škofiji je p. c. sv. Kozme in Damijana v Stražišču (9) (Prevalje); v MS škofiji pa stoji njuna ž. c. v Kuzmi.(3) (mč)

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 9, str. 99.

Antona M. Slomška (* 1800) na kratko predstavljamo kot šolnika in pedagoga, pisatelja in pesnika, življenjepisca in kritika, učitelja materinega jezika, borca za našo narodno enakopravnost, rodoljuba in domoljuba, govornika in pridigarja, ekum. delavca in učitelja slov. ljudstva, škofa in blaženega. Od svoje smrti (pred 160 leti) živi v svojem narodu kot svetnik in prizadevajmo si, da Cerkev po svetem očetu ta žarek Božje svetosti tudi potrdi in ga prišteje med svetnike.

Bodi v svoji besedi resničen, v dejanju pravičen! Skrbi, da boš več dobrega storil, kakor govoril. Varuj se prilizovanja, izogibaj se psovanja in zasmehovanja. (bl. Anton Martin Slomšek)

več o bl. Antonu Martinu Slomšku v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 176-177.

• Na Slovenskem imamo tri Slomškove cerkve: ž.c. so leta 2008 postavili v Mariboru (Košaki – MB, sp. desno),  podr. pa sta v Rečici  (Sv. Jedert nad Laškim – CE - zg. levo) in Gor. Bistrici  (Črensovci – MS). Kapele bl. Slomška so v Ardru (Sv. Duh Veliki Trn – NM), v MB bogosl. semenišču; v MS škofiji pa v Križevcih/Ljutomeru in Hraščicah (Beltinci). – V CE škofiji sta tudi dve župniji bl. Slomška, ki še nimata svoje cerkve: v Celju  (ust. leta 2005 – salezijanci) in v Velenju (bogoslužje v cerkvi sv. Andreja v Šaleku).

 M. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 9 (2022), 99.

Rimski poveljnik legendarne tebajske legije, znane po izredni hrabrosti. Odločne kristjane je dal surovi rimski vladar Maksencij pobiti (med letoma 280–400), ker si vojaki niso hoteli omadeževati rok s krvjo nedolžnih ljudi. Njihov spomin Cerkev obhaja že od leta 350.

VREMENSKI PREGOVOR
Mavricija dan če sonce sije, pozimi huda sapa brije.

več o sv. Mavriciju v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 172-173

+ Zavetniku vojakov so pri nas posvečene tri cerkve: žup. sta v Šmarci - Duplica (LJ) in Jurkloštru (CE), podružnična pa pri Šmavru  (Dobrnič – NM). (z leve)

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 9 (2022), 98.

Preden ga je Gospod poklical, je Matej-Levi opravljal službo cestninarja ali mitničarja v Kafarnaumu. Ta poklic je bil pri Judih na slabem glasu: cestninarje so enačili s pogani in z javnimi grešniki, z roparji in razbojniki. Dejstvo, da se je Jezus ozrl nanj, ga je tako prevzelo, da je brez oklevanja pustil vse in šel za njim. Gospoda je spremljal po Palestini, vpijal njegove besede in strmel nad njegovimi deli. Po Jezusovi smrti, vstajenju in vnebohodu si je zadal nalogo, da svoje rojake prepriča, da je Jezus iz Nazareta pravi Mesija, ki so ga napovedovali preroki stare zaveze.

ZAVETNIK
Sv. Matej je zavetnik finančnih in davčnih uradnikov, carinikov, menjalcev in knjigovodij.

IME
Ime Matej izhaja iz latinskega Mathaeus, njegov prvotni pomen je bil ‘dan od Boga’ ali tudi ‘Božji dar’, kar je po pomenu sorodno z imeni Dorotej, Teodor, Bogdan, Božidar.

več o sv. Mateju v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 170-172.

+ Slavni apostol in evangelist sv. Matej ima na slovenskih tleh le 4 podružnične cerkve (v župnijah Šenčur (Hrastje - 1 (LJ), Gorenje Polje upr. Deskle (Kamenca - 2) - KP, Mirna Peč (Mali Vrh - 3) - NM, in Gomilsko (Šmatevž - 4). - CE. - Nekdanja cerkvica sv. Mateja na Sp. Škofijah-KP (iz leta 1674) je bila za potrebe župnije predelana v majhno dvorano.(5)

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 9 (2022), 98.

Pobožni škof iz Maastrichta (NL) je pri urejanju razmer v škofiji leta 705 postal žrtev maščevalne prešuštnice Alpaide, ker je grajal njeno grešno razmerje z mogočnim Pipinom (podobno kot Janez Krstnik).

ZAVETNIK: Sv. Lambert je zavetnik kirurgov in zobozdravnikov in priprošnjik zoper bolezni ledvic.

 • Na Slovenskem je sv. Lambert zavetnik sedmih cerkva (treh žup. in štirih podr.). – V LJ škofiji je njegova ž. c. v Šentlambertu  (1) (po njem ime kraja), p. c. pa so: v Zalogu (4 ) (Goriče), na Lancovem (5) (Radovljica), na Pristavi (6)  (Stična) in pri Malih Pecah (7)  (Šentvid pri Stični). – V KP škofiji stoji ž. c. v Rutu nad Baško grapo,(2)  v MB škofiji pa na Skomarju (3) (pod Roglo).

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 9 (2022), 98.

Naši verni predniki so se v življenjskih preizkušnjah zatekali k Mariji, ki je spremljala Jezusa v njegovem trpljenju. Častili so jo kot žalostno Mater Božjo in jo upodabljali kot Sočutno (Pieta) z mrtvim Sinom v naročju ali kot Marijo sedem žalosti s sedmimi meči v srcu. Ta naziv ima podlago v napovedi starčka Simeona, ki je prišel v jeruzalemski tempelj, ko sta Marija in Jožef po predpisih postave tja prinesla osem dni starega Jezusa. Vzel ga je v naročje in se Bogu zahvalil, da je pred smrtjo videl Odrešenika. Ko ga je vrnil materi Mariji, ji je rekel: »Tvojo dušo bo presunil meč« (Lk 2,35). Prva žalost, ki je presunila Marijino srce, je bila Simeonova prerokba, sedmi meč žalosti pa je prebodel Marijino srce, ko so Jezusa položili v grob. Vsebino in pomen češčenja Žalostne Matere Božje izpoveduje pesem Mati žalostna je stala, ki jo je napisal Jacopone da Todi († 1306). Največ sledov češčenja Žalostne Matere Božje je na slovenskih tleh pustilo 14. in 15. stoletje in iz te dobe so se ohranile številne podobe in kipi Marije s trpečim Sinom. (sč)

Na sliki: V. Metzinger, Pieta, olje na platno, kapela na gradu Turn, Preddvor

Žalostni Materi Božji je na naših tleh posvečenih 33 cerkva (3 žup. in 30 podr.), prav tako tudi 25 večjih kapel (večina pokopaliških); tri p. c. in dve kapeli sta posvečeni tudi Mariji sedem žalosti. Poglejmo, katere so posvečene Žalostni Materi Božji (ŽMB). – V LJ nadškofiji jih je največ; dve sta žup.: v Breznici (1) in v Stični (ovitek) - bazilika, še deset je podr.: Kresniške Poljane (3) (Kresnice), Tabor (4) (Podbrezje), Bukov Vrh (5) (Poljane nad Šk. Loko), Prevalje (6) (Preserje pod Krimom), Žebnik (7) (Radeče), Žlebič (Ribnica), Strmca (8) (Sodražica), Šk. Loka (9) (Sp. trg v mestu), Vače (10) (pok.) in Dedni Dol (11) (Višnja Gora). V nadškofiji je tudi osem kapel ŽMB. – V KP škofiji je šest p. c. ŽMB: Idrija (pok.), Mirenski Grad (12) - romarska (Miren), Zabiče (Podgraje), Dolenja vas (Senožeče), Predjama (13 (Studeno), Drskovče (14) (Zagorje) in ena kapela. – V NM škofiji je ž. c. Žalostne Matere Božje v Leskovcu pri Krškem (2), na ozemlju škofije je še osem p. c.: Rosalnice - Tri Fare (15)- zg. cerkev (Metlika); Žalostna Gora (16) - romarska (Mokronog), Vel. Slatnik (NM - Sv. Lenart), Klošter (18) (Podzemelj), Čeplje (Stari trg ob Kolpi), Bušeča vas (17) (Sv. Križ - Podbočje), Leskovec (19) (Šentjanž) in Vina Gorica (Trebnje) in devet večjih kapel. – V MB nadškofiji stoji pet p. c. sv. Marije - ŽMB: Slovenska Bistrica (20) - v mestu, Središče ob Dravi (21) - v kraju, Vosek (Sv. Marjeta ob Pesnici), Jeruzalem (22) (Sv. Miklavž/Ormožu), Stanošina (23) (Sv. Trojica - Podlehnik); kapele so tri. – V CE škofiji je Žalostni Materi Božji posvečena p. c. na Starih gorah (24) (Podsreda) in ena kapela. – V MS škofiji so Žalostni Materi Božji posvečene tri kapele. • Kje pa so cerkve posvečene Mariji sedem žalosti? – V MB nadškofiji je p. c. na Slov. Kalvariji - Pekre (25) (Limbuš) in ena kapela. – V CE škofiji sta dve p. c. Marije sedem žalosti: v Botričnici (26) (Šentjur/CE) in na Vojniku (27) - hrib. – V MS škofiji je ena kapela Marije sedem žalosti. (mč)

 Žalostna Mati Božja - Stična

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2019) 9, str. 115

Blaženi škof Anton Martin Slomšek je 8. avgusta 1862, nekaj tednov pred svojo smrtjo, posvetil cerkev sv. Križa v Belih Vodah nad Šoštanjem. Bil je že ves bolan in namesto pridige je napisal znano pesem “Kraljevo znamnje križ stoji”, ki jo z občutjem pojemo v postnem času pa tudi ob pogrebih, saj nam križ “kaže pot k nebeški domovini”. Razpoznavno znamenje kristjana je križ, na katerem se je Jezus daroval za naše odrešenje. Pri pobožnosti križevega pota se mu zahvaljujemo z vzklikom: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.« Ganljiv del obredov velikega petka je češčenje križa. Križ je bil poveličan z Jezusovim vstajenjem. Cerkev proslavlja to orodje našega odrešenja s praznikom Povišanja sv. Križa 14. septembra v spomin na najdenje Kristusovega križa v Jeruzalemu in posvetitev bazilike Božjega groba 14. septembra 335. (sč)

Na sliki: Jakob Mikše, Jezus na križu, pod njim njegovi najbližji; olje na platno, Bevke, ž. c. Povišanja sv. Križa, glavni oltar.

Naši verni predniki so postavili številne cerkve in kapele, ki so posvečene Sv. Križu (59 cerkva – 8 žup., 51 podr. in 45 kapel), Povišanju sv. Križa (27 cerkva – 14 žup., 13 podr. in 4 kapele), in tudi Najdenju Sv. Križa (šest cerkva – 3 žup. in 3 podr.). • Poiščimo najprej cerkve posvečene sv. Križu. – V LJ nadškofiji je ž. c. Sv. Križa v Svibnem (1), imajo pa še 18 p. c.: Selšček (Begunje/Cerknici), Stiška vas (Cerklje na Gor.), Beričevo (Dol/LJ), Sv. Križ na Taboru (Gor. Logatec), Sp. Pirniče (Pirniče), Brezje (Poljane nad Šk. Loko), Vel Trebeljevo (Prežganje), Kališe (Selca), Križna Gora (Stara Loka), Križna Gora (Stari trg/Ložu), Križevska vas (Sv. Helena - Dolsko), Čebine (Sv. Planina), Prebačevo (Šenčur), Jablana (Šentlambert), Hribec nad Puštalom (Šk. Loka), Tlake (Šmarje - Sap), Klenik (Vače); ter 15 kapel. V KP škofiji so tri ž. c. Sv. Križa: Bate (2), Marezige (3) in Sedlo in 13 p. c.: Slope (Brezovica), Sv. Križ (Črni Vrh), Vrbovo (Ilir. Bistrica), Sv. Križ (Kojsko), Rakitovec (Predloka), Parecag (Sečovlje), Sv. Križ (Sedlo), Selce (Slavina), Gradin (Sočerga), Križ (Tomaj), Strane (Ubeljsko), Gradišče (Vipava) in Škofje (Vreme); imajo tudi pet kapel Sv. Križa. – V NM škofiji je ž. c. Sv. Križa v Podbočju (ovitek), v škofiji pa je še šest p. c.: Prevole (Hinje), Cirnik (Šentrupert), Gor. Dole (Škocjan/NM), Uršna Sela (Toplice), in Cirnik (Vel. Dolina). – V MB nadškofiji stojita dve ž. c. sv. Križa: Maribor - Sv. Križ (4) in Poljčane (5), prav tako tudi šest p. c.: Sv. Križ, Dravograd (Črneče), Planica (Fram), Glivnik (Hoče), Sv. Lovrenc (Lovrenc na Pohorju), Grušova (Sv. Peter/MB), Zg. Porčič (Sv. Trojica v Slov. goricah) in pet kapel Sv. Križa. – V CE škofiji je Sv. Križu posvečena ž. c. v Rogaški Slatini (6) , v škofiji imajo še 10 p. c.: dve cerkvi v Belih Vodah (Sv. Križ) (18) ; Armeško (Brestanica), Dednja vas (Pišece), Imenska Gorca (Podčetrtek), Gora Oljka (17) (Polzela), Vinja Gora (Sv. Peter pod Sv. gorami), Šentvid/Lipica (Sv. Vid pri Planini), Sv. Križ (Svetina) in Retje (Trbovlje - Sv. Marija); imajo tudi tri kapele. – V MS škofiji ni nobene cerkve Sv. Križa, postavljenih pa je šest kapel. • Kje pa so cerkve posvečene Povišanju sv. Križa? V LJ nadškofiji najdemo sedem ž. c.: Bevke, Dobrava, Dobrepolje - Videm (7) , Koprivnik v Bohinju, Križe, Rakitna (8) in Sv. Križ nad Jesenicami (9); v škofiji je še pet p. c.: Mala Ilova Gora (Dobrepolje - Videm), Iška vas (Ig), Jurjevica (Ribnica), Rašica (Šmartno pod Šmarno Goro), Brezje (Šmartno/Litiji); in tri kapele. Kapela Povišanja sv. Križa v Kliničnem centru je tudi sedež Bolniške župnije. – V KP škofiji je edina ž. c. Povišanja sv. Križa v Vipavskem Križu (10) ; p. c. pa so v Kastelcu (Klanec) in Vrhpoljah (stara cerkev). – V NM škofiji sta dve ž. c.: Boštanj (11) in Brusnice in šest p. c.: Lisec (Dobrnič), Slamna vas (Metlika), Beli Grič (Mokronog), Gor. Kamence (NM - Sv. Janez), Stehanja vas (Šentlovrenc) in Vrhovo (Žužemberk). – V MB nadškofiji sta dve ž. c.: Sv. Križ nad Mariborom (12) in Trbonje (13) . – V MS škofiji sta tudi dve ž. c. Povišanja: v Črensovcih (14) in Križevcih pri Ljutomeru (15), imajo tudi eno kapelo. • Na našem ozemlju imamo tudi šest cerkva, ki so posvečene Najdenju sv. Križa (nekdaj praznik 3. maja – zdaj združen s praznikom Povišanja sv. Križa – 14. 9.). Tri ž. c. so v NM škofiji: Sv. Križ - Gabrovka, Trebelno in Vinica (16); tam so tudi dve p. c.: Log (Boštanj) in Dolga Njiva (Šentlovrenc). Ena p. c. Najdenja sv. Križa pa je še v KP škofiji: Ivanji Grad (Komen). (mč).

Sv. Križ - Podbočje (foto: Matej ERJAVEC)

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2019) 4, str. 123.

Rodila se je leta 1256 kmetu v tirolskem mestu Ratenburg. Ko je bila stara 18 let, je šla služit v bližnji grad, kjer je bila najprej dekla, potem vratarica in dobrotnica revežev. Grob priprošnjice za srečen porod (v Ebnu) so obiskovali tudi romarji iz naših krajev.

ZAVETNICA: Sv. Notburgo časte kot zavetnico dekel, delovnega počitka; k njej se priporočajo za srečen porod, pri boleznih živine in v vseh stiskah, ki prežijo na kmečke ljudi pri njihovih kmečkih opravilih.

• Zavetnici služkinj in kmetov sta pri nas posvečeni dve p. c. v KP škofiji: v Krepljah (Dutovlje) - levo in v Zagonu (Postojna). Njeni kipi so na oltarjih številnih cerkva (npr.: romanje v Groblje).

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 9 (2022), 98.