Skip to main content

Ljubezen in spoštovanje morata hoditi skupaj. Spoštovanje brez ljubezni postane strahopetnost. Ljubezen brez spoštovanja pa postane nadutost.(sv. Pij iz Pietrelcine)

Avtor: Benjamin

1306-044a copy

Slovenski šolski muzej

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Slovenski muzeji.

1306-044a copyOd leta 1984 Slovenski šolski muzej domuje sredi Ljubljane ob baročni uršulinski cerkvi Sv. Trojice v delu prostorov nekdanjih uršulinskih šol. Leta 1898 ga je ustanovila Zaveza slovenskih učiteljskih društev, in sicer z imenom Muzej slovenskega in istrsko-hrvaškega učiteljstva.

Stalna razstava Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja nas seznanja z začetki načrtnega izobraževanja, ki so ga tudi pri Slovencih spodbudili najstarejši zapisi, ki s seboj prinašajo zahtevo po učenju in šolanju. Razstava, ki nam ta razvoj prikazuje, nazorno osvetli prve znane začetke šolstva na naših tleh in se konča v sodobnosti.

1306-044j

    Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, 1000 Ljubljana,

    tel.: 01 251-30-24 in GSM 031 299 676

    spletna stran www.ssolski-muzej.si

    Odpiralni čas: Muzej je odprt za obiske razstav od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in po dogovoru.
    Knjižnica je odprta od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 ure ter vsak prvi četrtek v mesecu od 15.00 do 18.00.

 

1306-038a copy

Tišina

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Pot do Boga.

1306-038a copyV vsej bučnosti tega sveta je pred nami pomembno vprašanje: Ali znamo še prisluhniti tišini? Neprestano prepričujemo sami sebe, kako smo ‘napredni’ in kako s svojim silnim napredkom ustvarjamo pogoje za boljše, lepše, srečnejše življenje … A med nami je vedno več ljudi z depresijami, stresi, izgorelostjo, vedno več je razočaranih in obupanih, vedno več je odtujenih, takih, ki so v tem silnem napredku in stremljenjem za srečo – izgubili stik s samim seboj!

1306-034a copy

Inštitut Metron

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Na obisku.

1306-034a copyPred mesecem ali dvema se je po Sloveniji razširila zgodba o podvigu slovenske ekipe, ki je z lastnim razvojem zmagala na reliju Monte Carlo za vozila na električni pogon. Dosežek je vreden naše omembe, sploh če ob tem mali David iz Slovenije premaga Goljata z imenom Tesla iz ZDA, za katerim stoji ogromen denarni in inženirski kapital.

Kot se je že večkrat izkazalo, ni vse v denarju – precej je tudi v predanosti, znanju, navdušenju in ljubezni do tistega, kar počneš. Andrej Pečjak se z vozili na električni pogon ukvarja že slabo desetletje in izpod njegovih rok je izšlo že kar nekaj predelanih vozil. Tako se je zdel prava oseba, ki bi nam lahko predstavila področje električnih vozil.1306-034c copy

1306-024a

Ko gospodarji nastavljajo ‘pilate’, da nam vladajo

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Verovati danes.

trpel pod Poncijem Pilatom

1306-024aV luči dostojanstva in pravičnega plačila se sprašujem, kdo so Pilati našega časa, ki nam vladajo. Le koliko je primerov, ko samo molčimo in gledamo le nase. Če je že komu nerodno ob vseh krivicah, ki se dogajajo, si hitro poiščemo opravičila, da že mora biti tako. A ne pozabimo – Prav tako bodo vsi tiho, ko bova na mestu zlorabljenih jaz in ti in bova prav kmalu, če ne bo sedaj slišati najinega glasu za ponižane, nemočne, brezpravne ljudi in živali in …

1306-014aa

Nadškof Mario Aurelio Poli

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Pričevanje.

Prvo imenovanje, ki ga je podpisal kot papež Frančišek, je bila določitev svojega naslednika.

— Nadškof Mario Aurelio Poli

1306-014aaNadškof Mario Aurelio Poli je leta 2002 postal pomožni škof kardinala Jorge Maria Bergoglia, od leta 2008 pa do 2013 pa je bil škof v mestu Santa Rosa v zvezni državi La Pampa. V šestih letih, od leta 2002 do 2008, je imel priložnost spoznavati delovanje sedanjega papeža Fančiška, ki ga je pred kratkim imenoval za svojega naslednika v Buenos Airesu.

1306-008a

dr. Rosvita Pesek

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Gost meseca.

Slovence bi morala združevati skrb za iskanje poti za izhod iz krize.

— dr. Rosvita Pesek

 

1306-008aV mesecu juniju praznujemo Dan državnosti, enega najpomembnejših državnih praznikov. Spominjamo se osamosvojitve Slovenije in vseh dogodkov, ki so osamosvajanje obdajali. Žal vsi ti dogodki mnoge puščajo ravnodušne. Zakaj je tako in česa bi se lahko veselili ob teh praznikih, smo se pogovarjali z Rosvito Pesek, ki jo sicer poznamo kot voditeljico televizijske oddaje Odmevi, sicer pa je dobra poznavalka slovenskega osamosvajanja.

 

»Molila sem z Janezom Pavlom II.«

»Molila sem z Janezom Pavlom II.«

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Zanimivosti.

»Molila sem z Janezom Pavlom II.«O priljubljenosti blaženega Janeza Pavla II. priča dogodek iz Italije, kjer so v mestu Catania na Siciliji zaradi možganske anevrizme nujno odpeljali v bolnišnico 33-letno mater Ivano Greco. Vrh tega je bila še v 32. tednu nosečnosti. S carskim rezom so rešili dekletce, ki ga je nosila pod srcem, mati pa je ostala v nezavesti. »Dokler sem bila v komi, sem molila s papežem Janezom Pavlom II. Sedel je na postelji poleg mene in čutila sem njegovo roko na čelu. Ure in ure sva molila, dan za dnem … Ko mi je rekel, da mora iti, sem se zbudila iz kome.« Ivana je potem šla najprej obiskat svojo hčerko, ki je še vedno v bolnišnici. Prepričana je, da je blaženi papež rešil njeno življenje in življenje njene novorojenke.

    mesec papežev

    Sicer pa april lahko imenujemo ‘mesec papežev’. 16. aprila je praznoval 86 let papež Benedikt XVI., 19. aprila je bila obletnica njegove izvolitve, 2. aprila pa smo se spominjali 8. obletnice smrti blaženega Janeza Pavla II. Nadškof Czestochowe mons. Waclaw Depo je 13. aprila blagoslovil kipa Janeza Pavla II., ki je visok 13,80 m v parku Zlata gora, blizu največjega poljske božje poti Czestochowa, ki jo vsako leto obišče približno tri milijone ljudi.

Vstali Jezus je “šel v predpekel”

Vstali Jezus je “šel v predpekel”

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Kratki odgovori.

V Apostolski veri izpovedujemo o Jezusu, da je potem, ko je umrl in bil v grob položen, “šel v predpekel”. Kje je bil ta kraj in zakaj je šel Jezus tja? (Viljem)

Vstali Jezus je “šel v predpekel”Katekizem katoliške Cerkve nas poučuje, kaj je ‘predpekel’ in zakaj je na križu umrli Jezus odšel tja. Sveto pismo na več mestih ponavlja, da je Jezus “vstal od mrtvih”, kar predpostavlja, da se je pred svojim vstajenjem mudil v bivališču umrlih. To bivališče umrlih, kamor je šel umrli Kristus, Sveto pismo imenuje predpekel. Kompendij Katekizma katoliške Cerkve jasno razlaga: »Predpekel – za razliko od pekla pogubljenja – je sestavljal stanje vseh tistih, pravičnih in hudobnih, ki so umrli pred Kristusom. V svoji duši, zedinjeni z njegovo božjo osebo, je Jezus dosegel v predpeklu pravične, ki so pričakovali svojega Odrešenika, da bi končno prišli do gledanja Boga. Potem ko je Jezus s svojo smrtjo premagal smrt in hudiča, je osvobodil pravične. ki so pričakovali Odrešenika, in jim odprl nebeška vrata.« (sč)

31. maj

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Svetniki.

  • Amai, sv., † 347, mučenka v Arbeli
  • Baptista Varano, bl., † 1524, opatinja klaris v Camerinu v Italiji
  • Feliks iz Nicosije, bl., † 1787, kapucin na Siciliji
  • Hermias, sv., 3. st., vojak in mučenec v Pontu
  • Jakob Salomon, bl., † 1314, dominikanec iz Benetk
  • Mariamna, sv., † 347, devica in mučenka v Arbeli v Perziji
  • Obiskanje Device Marije
  • Petrovska Mati božja
  • Marta, sv., † 3. st., mučenka v Rimu
  • Matilda Andeška, sv., † 1160, avguštinska kanonisa (korarka) v Diessenu
  • Petronila, sv., 2./3. st., rimska mučenka
  • Robert Thorpe in Tomaž Watkinson, bl., † 1591, angleška mučenca
  • Silvij, sv., † ok. 400, škof v Toulousu v Franciji
  • Teodor, sv., † 357/358, menih in mučenec v egiptovski Aleksandriji
  • Tomaž Watkinson, bl., † 1591, angleški mučenec
  • Vital, sv., † 1370, menih in samotar v Umbriji
Obiskanje Device Marije

Obiskanje Device Marije

Napisal Benjamin na . Objavljeno v Pričevalec evangelija.

31. maj

Na zadnji dan meseca maja, ko se poslavljamo od priljubljene šmarnične pobožnosti, je Cerkev v obnovljeni svetniški koledar, ki velja od leta 1970, postavila praznik Obiskanja Device Marije. Vsebina tega praznika je dogodek, o katerem piše sveti Luka v prvem poglavju svojega evangelija. Božji poslanec angel Gabriel je Mariji – v potrdilo, da Bogu ni nič nemogoče – povedal: »Poglej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imeli za nerodovitno« (Lk 1,36). Ko je Marija to zvedela, je nemudoma pohitela na njen dom ‘v mesto na Judovem’: to je današnji Ain-Karem blizu Jeruzalema. Od Nazareta do tja je skoraj 150 kilometrov. Marija je pod svojim srcem že nosila Otroka – božjega Sina, ki je postal človek. Srečanje dveh mater, pravijo razlagalci Svetega pisma, je dejansko srečanje dveh otrok, saj sta materi v službi njunega poslanstva. Janez Krstnik prejme Duha že v telesu svoje matere Elizabete, kakor je napovedal angel, ki je naznanil njegovo rojstvo; svoje poslanstvo začne, ko po ustih svoje matere prepozna Mesija.

Ko je Elizabeta blagrovala Marijino vero, je iz Marijinega srca privrela znana hvalnica Moja duša poveličuje Gospoda. Ta hvalnica opeva hvaležnost Jezusove matere in tudi hvaležnost vsega božjega ljudstva, da so se spolnile obljube stare zaveze. Ta Marijin hvalospev, ki ga po prvi besedi v latinskem prevodu imenujemo Magnifikat, je vključen v vsakdanje večernice molitvenega bogoslužja. Tako se Cerkev vedno znova vključuje v Marijin spev hvaležnosti za velika božja dela v odrešenju vsega človeštva. Premišljevanje skrivnosti Marijinega obiskanja je vključeno tudi v molitev rožnega venca.

Praznik Marijinega obiskanja je – za razliko od večine Marijinih praznikov – nastal na Zahodu in sicer proti koncu 14. stoletja, dasi so ga frančiškani obhajali že prej. Tudi vzhodna Cerkev je imela že v prvih stoletjih spomin Marijinega obiskanja kot del adventnega bogoslužja. Podobno je bilo tudi na Zahodu. Zelo stare so upodobitve tega prizora, zlasti v srednjem veku so umetniki neštetokrat upodobili srečanje obeh svetih žena, Marije in Elizabete. Na vso zahodno Cerkev je praznik Marijinega obiskanja leta 1389 razširil papež Urban VI., ki ga je vodila želja, naj bi si s tem praznikom kristjani od preblažene Device izprosili, da bi ‘obiskala’ in potolažila ter okrepila Cerkev v tistih žalostnih časih velikih notranjih in zunanjih stisk in zmešnjav, ko je v zahodni Cerkvi vladal razkol, ki je privedel do velikega razkola z nastopom Martina Lutra.

Splošno se je praznik ukoreninil šele proti koncu 15. stoletja in tedaj so ga začeli povsod obhajati 2. julija. Ta datum so izbrali zato, ker je tistega dne tudi v Carigradu velik Marijin praznik, ki pa se ne nanaša na Marijino obiskanje, temveč je v zvezi z relikvijami Marijine obleke, o katerih trdijo, da jih je dobil Carigrad iz Efeza, potem ko je Marija umrla.

Skrivnost Marijinega obiskanja ima v evangeljskih poročilih o Jezusovem otroštvu dovolj razločno mesto, tako da ji je zahodna Cerkev upravičeno posvetila posebno praznovanje. Lahko bi tudi rekli, da je Marijino obiskanje manj Marijin praznik kakor pa liturgično obhajanje enega od važnih trenutkov božjega odrešitvenega delovanja: je to posvečenje in nekakšna ‘umestitev’ Jezusovega predhodnika Janeza Krstnika, hkrati pa prvo razodetje učlovečene božje Besede na zemlji. Pri obeh vidikih te skrivnosti nastopa Devica Marija kot neločljivo povezana s Sadom svojega telesa. Učlovečeni božji Sin uporablja svojo Mater Marijo za izvršitev odrešenjskih dejanj svojega zemeljskega življenja.