Ime Hilarij izhaja iz grškega imena Hilarios, ki ga razlagajo z besedo hilaros, v pomenu ‘vesel’. V latinščini hilarus ali hilaris pomeni ‘vesel, dobre volje’. Pri nas je zelo redko (27), sta pa z njim pomensko sorodni imeni Radoslav in Veselko. Imenu Hilarij po pomenu pridružujejo ime Rado in različice v zvezi z ‘radovati’ in ‘veseliti se’.

God:

• 13. januar
• 28. februar
• 16. marec
• 5. maj
• 20. maj
• 3. junij
• 12. julij
• 21. oktober

pri imenu Gavdencij

• 22. januar
• 6. maj
• 14. oktober
• 25. oktober

pri imenu Evtimij

• 20. januar
• 5. maj
• 13. maj
• 5. avgust
• 15. oktober

Pomensko sorodna imena so Veselko, Gavdencij in Hilarij. Ime Rado pri nas ni najbolj pogosto (984 in še upada), med različicami je najbolje zastopana oblika Radovan (818), Rade (387), Radoslav (315) … med ženskimi imeni pa je najbolj pogosto ime Rada (275). Vsi našteti lahko godujejo tudi 13. 1., 28. (29.) 2., 5. 5., 20. 5. … (sv. Hilarij), na god sv. Gavdencija (22. 1., 14. 10.) ali Evtimija (20. 10.).

V koledarju so:

• Hilarij, sv., † 367, cerkveni učitelj iz Poitiersa v Franciji (13. januar)
• Hilarij, sv., † 468, papež (28. februar)
• Hilarij in Tacijan, sv., 3. st., mučenca (16. marec)
• Hilarij, sv., † 449, škof v Arlesu v francoski Provansi (5. maj)
• Hilarij, sv., ok. 400, škof v Toulousu v Galiji (Franciji) (20. maj)
• Hilarij, sv., 4. st., škof v Carcassonnu v Franciji (3. junij)
• Hilarij, sv., 2. st., mučenec v Ankari (12. julij) — glej Pavel in Hilarij
• Hilarión iz Gaze, sv., † 37i, opat (21. oktober)

svetniki z imenom Gavdencij (Veselko)

• Gavdencij, sv., † ok. 418, škof v Novari v Italiji (22. januar)
• Gavdencij, sv., 4. ali 6. st., varuh popotnikov v Reciji (6. maj)
• Gavdencij, sv., 3-/4. st., škof v Riminiju v Italiji (14. oktober)
• Gavdencij, sv., † ok. 410, škof v Brescii v Italiji (25. oktober)

svetniki z imenom Evtimij

• Evtimij Veliki, sv., † 473, armenski puščavnik pri Jeruzalemu (20. januar)
• Evtimij, sv., † ok. 305, diakon in mučenec v .Aleksandriji v Egiptu (5. maj)
• Evtimij, sv., † 1028, opat na gori Atos (13. maj)
• Evtimij, sv., † 917, škof v Carigradu (5. avgust)
• Evtimij, sv., † 898, opat v Solunu v Makedoniji (15. oktober)

Marin je med moškimi imeni v Sloveniji na 529. mestu. Dne 1. 1. 2014 je bilo s tem imenom poimenovanih 141 (1980: 65; 1994: 102) prebivalcev Slovenije. Največ jih je bilo v osrednjeslovenski (36), v podravski (24), v savinjski (22), v obalno‑kraški (19) regiji itd. Različice imena Marin so: Marinko (2014: 257, 383. mesto), Marino (2014: 393, 295. mesto), Rino (2014: 29). Ženska oblika imena Marin je Marina (1971: 882; 1994: 1488; 2014: 1822) z različicami Mara (2014: 775, 220. mesto), Marica (2014: 1669, 146. mesto), Marinela (2014: 66), Marinella (2014: 11), Marinka (1971: 2160; 1994: 1781; 2014: 1723, 143. mesto).

God:

• 3. marec
• 8. avgust
• 4. september
• 15. december

Ime Marin izhaja iz latinskega imena Marinus, ki ga običajno razlagajo iz latinskega pridevnika marinus ‘morski, nanašajoč se na morje’. S tem imenom so nekdaj verjetno poimenovali koga, ki je prišel z morja ali je bival ob njem. Ženska oblika Marina je torej nekdaj pomenila ‘morska’ in je tako pomensko sorodna po izvoru grškemu imenu Pelagija. Po P. Merkuju (Svetniki v slovenskem imenoslovju, str. 84) meni, da sta imeni Marin in Marina izpeljani iz imena Marius, to pa iz etruščanskega apelativa maru ‘poimenovanje za javno službo’ ali morda ‘človek’. Ime Marina je sicer možno razlagati tudi iz imena Marija, tj. iz skrajšane podstave Mar- in s priponskim obrazilom ‑ina. Kot ena od mnogih klicnih imen za ime Marijo je zanimivo tudi to, da se Marina zelo pogosto pojavlja v nekaterih matičnih knjigah v 16., 17. in18. stoletju, tj. v času, ko so ime Marija zaradi svetosti smele imeti le ženske plemenitega rodu. Marino je italijanska oblika imena Marinus. Skrajšana oblika Rino lahko izhaja tudi iz italijanskega imena Rinaldo, ki je italijanska oblika za nemško ime Reinhold. Ime Marinko je tvorjenka na ‑ko, Marinka pa tvorjenka na ‑ka iz imena Marin ali Marina.

V starih listinah je ime Marin zapisano že v 12. stoletju. V 4. knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev piše: okrog leta 1180 Marin, morda iz Števerjana. V tolminskem urbarju iz leta 1377 je zapisan Marin, kmet v Vrsnem; v urbarju za Devin leta 1494 Marin Seusgki, kajžar v Proseku; v urbarju za Prem leta 1498 Marin Kruch, kmet v Drskovčah. Iz imena Marin (tudi Marina) in različic so nastali priimki, kot Marin (2014: 533), ki je pogostejši od imena, ter Marinc, Marinč, Marinček, Marinčič, Marinič, Marinko, Marino, Marinšek.

V koledarju so 3. marca Marin Palestinski, mučenec († v 3. stol.), 4. septembra Marin Sanmarinski, diakon († v 4. stol.) itd. Po sv. Marinu je poimenovana državica San Marino. Po legendi je ustanovitelj države San Marino klesar Marin z otoka Raba, ki je prišel v Rimini kot obrtnik, ko so gradili mestno pristanišče.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Felicita na 967. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2014 s tem imenom poimenovanih 47 (1971: 199; 1994: 78) prebivalk Slovenije. Različice imena Felicita so: Cita (2012: 87), Felicitas, Felica, Felicija, Felicijana, Felicita Srečka, Zita (2012: 36).

God: (skupaj s Perpetuo)

• 7. marec
• 23. november

Ime Felicita izhaja iz latinskega imena Felicitas. Tako se je imenovala rimska boginja blaženosti. Razlagajo ga iz latinske občne besede felicitas ‘rodovitnost, plodovitost; sreča, blaženost; uspeh’. Pomensko sorodna imena, ki so nastala iz latinskega pridevnika felix ‘ploden, rodoviten; uspešen, srečen, blažen; premožen, bogat’, so Feliks, Felicija, Felicijan. Imeni Cita in Zita sta lahko nastali po krajšanju iz imena Felicita oziroma Felizitas. Slednja je ob imenih Felicitas in Felicia ena od treh nemških oblik imena Felicita, ki imajo še skrajšane in ljubkovalne oblike Feli, Feta, Fee, Litz, Litzel, Zita. Ime Zita je lahko tudi skrajšana oblika iz imena Terezija, tj. iz njene oblike Terezita (prim. še Zina, Zinka iz tvorjenke na ‑ina Terezina), razlagajo pa jo še iz italijanskih občnih besed zita, zitta, ki sta pisni različici občne besede citta ‘dekle, devica, deklica’. Boginja Felicitas je upodobljena tudi na rimskih novcih. En tak novec iz obdobja cesarja Trajana (98–117), skovan med leti 114–117, hrani Narodni muzej Slovenije. Na averzu je ovenčan portret cesarja Trajana z njegovimi imeni in nazivi, na reverzu pa boginja Felicitas (Sreča), ki v desni drži Kaducej (Caduceus, simbol glasnikov in trgovine) ter v levi roki Rog izobilja (Cornucopia).

Ime Felicita je na slovenskem ozemlju npr. zapisano v listinah samostana Kostanjevica. Tako se leta 1606 omenja proces Anne Marije plemenite Dietrichstein proti Feliciti plemeniti Lamberg zaradi dolga, leta 1721 pa proces proti Mariji Feliciti plemeniti Buset, imetnici graščine Jezero, zaradi žirnine v Krakovskem gozdu. M. Cigale v nemško-slovenskem slovarju (Deutsch=slovenisches Wörterbuch II, Laibach 1860, str. 1985) navaja slovensko ime Felicita za nemško iztočnico Felicitas.

Felicita je tudi ime afriške svetnice, mučenke iz Kartagine, ki je 7. marca 202/203 umrla mučeniške smrti skupaj s sv. Perpetuo (v koledarju skupaj s Perpetuo 7. marca). Sv. Felicita je v ječi tudi rodila, zato velja za zavetnico porodnic. 23. novembra se pa spominjamo rimske matere in mučenke sv. Felicite iz 2. stol.

Med moškimi imeni je ime Niko na 137. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo pri nas leta 2007 z imenom Niko poimenovanih 1385 (1994: 996) oseb. Še pogostejša je bila različica Nik (2256, 102. mesto; 1994: 256), manj pogoste pa različice Niki (96), Nikolaj (858, 180. mesto; 1994: 964) in Miklavž (75, 677. mesto; 1994: 86). Ženska oblika imena Niko je Nika (5236; 54. mesto; 1994: 1621) z različicami Niki (43), Nikica (30), Nikolaja (174; 436. mesto; 1994: 192), Nikolina (250; 365. mesto; 1994: 117).

God:

• 4. februar
• 21. marec
• 15. maj
• 2. junij
• 9. julij
• 10. september
• 25. september
• 13. november
• 14. november
• 6. december

Ime Niko je skrajšana oblika imena Nikolaj, prav tako različici Nik in Niki. Ime Niko je tvorjeno s priponskim obrazilom ‑o, Niki s priponskim obrazilom ‑i.

Ime Nikolaj izhaja prek latinskega imena Nicolaus iz grškega imena Nikólaos. Grško ime je zloženo iz grških besed nī’kē ‘zmaga v boju’ in laós ‘narod, ljudstvo’.Grško Nī’kē je poosebljeno kot ime boginje zmage in kot ime boginje Atene, ki so jo častili v Atenah. Iz latinskega Nicolaus je nastala tudi različica Miklavž, pri kateri je začetni N- zamenjan z M-. O nastanku tega so med imenoslovci različna mnenja.

Med številnimi svetniki z imenom Nikolaj je najbolj znan decembrski (6. decembra) sv. Nikolaj, škof iz Mire v Mali Aziji. Pri nas je poimenovan z imenom Miklavž. Veljal je za velikega dobrotnika in je zavetniki brodarjev, mornarjev in zoper povodnji. Po legendi je trem hčeram siromaka ponoči dal skozi okno tri kepe zlata za doto in jih tako rešil sramote. Praznovanje sv. Miklavža se imenuje tudi miklavževanje. Njegovi spremljevalci so angeli in parkeljni. Na Miklavževo so bili nekdaj v vseh večjih krajih Miklavževi sejmi. Miklavž je tudi vremenski napovedovalec: Če je na Miklavževo mrzlo, pravijo, da bo huda zima. Spomladi pa pri nas goduje tudi Nikolaj iz Flüe (v nemških deželah 25. septembra), septembra je god spokornika sv. Nikolaja Tolentinskega, in številni drugi svetniki s tem mimenom.

Med moškimi imeni je ime Niko na 137. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo pri nas leta 2007 z imenom Niko poimenovanih 1385 (1994: 996) oseb. Še pogostejša je bila različica Nik (2256, 102. mesto; 1994: 256), manj pogoste pa različice Niki (96), Nikolaj (858, 180. mesto; 1994: 964) in Miklavž (75, 677. mesto; 1994: 86). Ženska oblika imena Niko je Nika (5236; 54. mesto; 1994: 1621) z različicami Niki (43), Nikica (30), Nikolaja (174; 436. mesto; 1994: 192), Nikolina (250; 365. mesto; 1994: 117).

God:

• 4. februar
• 21. marec
• 15. maj
• 2. junij
• 9. julij
• 10. september
• 25. september
• 13. november
• 14. november
• 6. december

Ime Niko je skrajšana oblika imena Nikolaj, prav tako različici Nik in Niki. Ime Niko je tvorjeno s priponskim obrazilom ‑o, Niki s priponskim obrazilom ‑i.

Ime Nikolaj izhaja prek latinskega imena Nicolaus iz grškega imena Nikólaos. Grško ime je zloženo iz grških besed nī’kē ‘zmaga v boju’ in laós ‘narod, ljudstvo’.Grško Nī’kē je poosebljeno kot ime boginje zmage in kot ime boginje Atene, ki so jo častili v Atenah. Iz latinskega Nicolaus je nastala tudi različica Miklavž, pri kateri je začetni N- zamenjan z M-. O nastanku tega so med imenoslovci različna mnenja.

Med številnimi svetniki z imenom Nikolaj je najbolj znan decembrski (6. decembra) sv. Nikolaj, škof iz Mire v Mali Aziji. Pri nas je poimenovan z imenom Miklavž. Veljal je za velikega dobrotnika in je zavetniki brodarjev, mornarjev in zoper povodnji. Po legendi je trem hčeram siromaka ponoči dal skozi okno tri kepe zlata za doto in jih tako rešil sramote. Praznovanje sv. Miklavža se imenuje tudi miklavževanje. Njegovi spremljevalci so angeli in parkeljni. Na Miklavževo so bili nekdaj v vseh večjih krajih Miklavževi sejmi. Miklavž je tudi vremenski napovedovalec: Če je na Miklavževo mrzlo, pravijo, da bo huda zima. Spomladi pa pri nas goduje tudi Nikolaj iz Flüe (v nemških deželah 25. septembra), septembra je god spokornika sv. Nikolaja Tolentinskega, in številni drugi svetniki s tem mimenom.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Janez na drugem mestu za imenom Franc. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 z imenom Janez poimenovanih 21.877ꜜmoških (2010: 24.577; 2008: 25.028; 1994: 32.656; 1971: 35.054). Različice: Anže (2016: 5.251ꜛ; 2010: 4.214), Anžej (99), Džoni (11), Gianni (23), Gianfranco (19), Giovanni (39ꜛ), Jan (2016: 7.852ꜛ; 2010: 6.776), Janči (7), Jane (25), Janej (17), Janek (8), Janeslav, Jani (2016: 1.010; 2010: 971), Janik (27), Janislav (27), Janko (2016: 4.269ꜜ; 2010: 4.542), Jano (13), Janos (5), Janoš (78), Januš (76), Janž (27), Janže (32), Jean (40), Johan (34), Johann (21), John (20), Jovan (456), Jovica (148), Jovo (212), Vanja (200ꜛ), Vanjo (18), Žan (2016: 6.368; 2010: 5.072), Žane (27), Žani (17), Žanžak, Žan Žak (8).

Ženske oblike: Jana (2016: 3.780; 2010: 3.734), Janka (124), Johana (34), Vanja (2016: 2.021; 2010: 2.003), Žana (2016: 1.276ꜛ; 2010: 780).

4. februar: Janez de Britto

• Januar:
  2., 4., 6., 15., 19., 26., 28., 31.
• Februar:
  1., 4., 14., 19., 23.
• Marec:
  5., 8., 16., 19., 30.
• April:
  3., 7., 24.
• Maj:
  8., 10., 16., 18., 22., 23., 24.
• Junij:
  3., 11., 17., 20., 22., 24., 26., 27.
• Julij:
  2., 4., 9., 11., 12., 21., 22., 23., 25., 26., 31.
• Avgust:
  4., 17., 19., 27., 29., 31.
• September:
  2., 7., 11., 13., 14., 18., 20., 21., 23., 26., 27.
• Oktober:
  3., 9., 10., 14., 17., 19., 20., 23., 25.
• November:
  4., 9., 11., 14., 16., 20., 24., 26.
• December:
  4., 5., 7., 14., 17., 23., 27.

[/okvir]

Ime Janez izhaja iz latinskega imena Johannes, Joannes, to pa prek grškega Iohánnes, Ioánnes iz hebrejskega imena Jehohanan, skrajšano Johanan z nekdanjim pomenom ‘Jahve (tj. Bog) je milostljiv’. Ime so torej prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka. Glede na drugo sestavino sta hebrejskemu Johanan sorodni imeni Ana in Hanibal. Iz grške oblike izhajata starocerkvenoslovanski obliki Ioanъ, Ivannъ, v hrvaškem, srbskem, bolgarskem in ruskem jeziku Ivan ter poleg imena Jan še v češkem, slovaškem in poljskem jeziku. V srbskem jeziku se je iz starocerkvenoslovanskih oblik razvilo ime Jovan. Na slovenskem ozemlju sta danes imeni Janez in Ivan zastopani precej enakovredno. Ime Janez, starejše Janž, Janež, je sprejeto naravnost iz latinskega Joannes in je oziroma je bilo značilno za osrednji del Slovenije – Kranjsko, kar se kaže tudi v izrazu kranjski Janez. Ime Jan se je kot skrajšana oblika imena Janez uveljavila v najnovejšem času kot posledica mode kratkih imen. Na enak način sta se uveljavili tudi imeni Anže in Žan. Ime Janko je tvorjenka na  ko iz skrajšanega imena Janez s prvotno manjšalnim pomenom, ki pa se je ob pogosti rabi izgubil.

Janez je angleško John, Johny, Jack, Jacky, francosko Jean (starofrancosko Jehan), ženska oblika Jeanne, nemško Johann, skrajšano Hannes, Hans, italijansko Giovanni, skrajšano Gianni, Nino (iz manjšalnice Giovannino), špansko Juan, ženska oblika Juanita, finsko Juhani, skrajšano Ants, Hannu.

Janez je ime mnogih svetnikov. Pri nas najbolj znana Janeza sta Janez Krstnik in Janez Evangelist. Po novi zavezi je Janez Krstnik sin Zaharija in Elizabete, Jezusov predhodnik, oznanjevalec pokore, glasnik bližajočega se Mesijevega kraljestva in je krstil Jezusa v Jordanu. Herod Antipa ga je dal obglaviti. Hči Herodiade je namreč terjala za svoj ples pred Herodom glavo Janeza Krstnika (24. junija – rojstvo in 29. avgusta – mučeništvo). Janez Evangelist je po novi zavezi sin Zebedeja in Salome, ribič, Jezusov učenec, apostol, pisec 4. evangelija, Razodetja (Apokalipse) in treh listov ter eden od stebrov jeruzalemske cerkve, ki je umrl okrog leta 100 star 104 leta (v koledarju 27. decembra). Simbol 4. evangelija je orel, s katerim Janeza Evangelista tudi upodabljajo.

Spisek vseh svetnikov z imenom Janez (125) v Letu svetnikov:

• Janez Dobri, sv., † ok. 660, škof v Milanu v Italiji (2. januar)
• Janez Sholar, sv., † ok. 543, menih, učenec sv. Saba v Palestini (4. januar)
• Janez Nepomuk Neumann, sv., † 1860, ameriški misijonar (5. januar)
• Janez de Ribera, sv., † 1611, nadškof v Valenciji (6. januar)
• Janez Kalibit, sv., † ok. 450, skrivnostni samotar iz Carigrada (15. januar)
• Janez Latruna, sv., † 1816, frančiškan, misijonar, mučenec na Kitajskem (god 15. januar)
• Janez Peter Neel, sv., † 1862, francoski duhovnik in mučenec na Kitajskem (18. februar, god tudi 15. jan.)
• Janez iz Ravene, sv., † 595, škof (19. januar)
• Janez, sv., 6. st., mučenec v Jeruzalemu (26. januar)
• Janez, sv., † ok. 554, duhovnik in menih v Galiji (28. januar)
• Janez Bosko (Don Bosco), sv., † 1888, apostol mladine (31. januar)
• Janez, sv., 4. st., mučenec v Aleksandriji v Egiptu (31. januar)
• Janez, sv., † 1163, škof v Saint-Malo v Franciji (1. februar)
• Janez de Brito, sv., † 1693, in drugi jezuitski misijonarji in mučenci (4. februar)
• Janez Krstnik od Spočetja (Juan García Jijon), sv., † 1613, španski redovnik trinitarec (14. februar)
• Janez Peter Neel, sv., † 1862, francoski duhovnik in mučenec na Kitajskem (18. februar, god tudi 15. jan)
• Janez, sv., † 1862, mučenec na Kitajskem (19. februar)
• Janez, sv., 11. st., iz Reggio Calabria v Italiji (23. februar)
• Janez Jožef od Križa, sv., † 1734, alkantarenec (5. marec)
• Janez od Boga, sv., † 1550, ustanovitelj reda usmiljenih bratov (8. marec)
• Janez Sarkander, sv., † 1620, duhovnik in mučenec (17. marec)
• Janez, sv., 6. st., opat pri Spoletu v Italiji (19. marec)
• Janez Klimak, sv., † 649, bogoljubni pisatelj (30. marec)
• Janez, sv., † 432, škof v Neaplju v Italiji (3. april)
• Janez Krstnik de la Salle, sv., † 1719, ustanovitelj reda šolskih bratov (7. april)
• Janez, Anton in Evstahij, sv. † I342-, mučenci v Vilni (24. april)
• Janez iz Sanhuta, sv., † ok. 303, mučenec (3. maj)
• Janez Houghton, Avguštin Webster, Robert Lawrence in dri angl.muč., sv., † 1535, angl. mučenci (4. maj)
• Janez iz Beverleyja, sv., † 721, škof in opat (7. maj)
• Janez, sv., † ok. 475, škof v Autunu v Franciji (8. maj)
• Janez Avilski, sv., † 1569, pridigar in vzgojitelj (10. maj)
• Janez Nepomuk, sv., † 1393, mučenec (16. maj)
• Janez I., sv., † 526, papež (18. maj)
• Janez, sv., 10. st., opat v Parmi v Italiji (22. maj)
• Janez Krstnik de Rossi, sv., † 1764, apostol zapuščenih (23. maj)
• Janez Psihaitas, sv., † 820, menih v Carigradu (24. maj)
• Janez Grande, sv., † 1600, redovnik usmiljenih bratov (3. junij)
• Janez Marija Muzel, sv., † 1887, ugandski mučenec (27. januar, god 3. junij)
• Janez Fakundski, sv., † 1479, glasnik sprave (11. junij)
• Janez iz Matere, sv., † 1139, Pulsano v Italiji (20. junij)
• Janez (John) Fisher in Tomaž More, sv., † 1535, kardinal in državnik, mučenca (22. junij)
• Janez Krstnik (rojstvo), sv., 24. junij
• Janez Got, sv., † ok. 800, škof v Pontu (26. junij)
• Janez in Pavel, sv., † 362?, mučenca (26. junij)
• Janez, sv., 6. st., duhovnik v Chinonu v Franciji (27. junij)
• Janez Frančišek Regis, sv., † 1640, jezuit (31. december, god 2. julij)
• Janez Cornelius in tovariši, sv., † 1594, mučenci v Dorchestru v Angliji (4. julij)
• Janez Heer, sv., † 1572, garkumski mučenec (9. julij)
• Janez Jones in Janez Wall, sv., † 1598 in 1679, mučenca (12. julij)
• Janez Gualbert, sv., † 1073, ustanovitelj reda valombrožanov (12. julij)
• Janez Hagiorita, sv., † ok. 1002, iguman na gori Atos (12. julij)
• Janez Wall, sv., † 1679, mučenec v Worcestru v Angliji (22. avgust, god 12. julij)
• Janez, sv., 6. st., menih v Siriji (21. julij)
• Janez Lloyd, sv., † 1679, mučenec v Cardiffu v Angliji (22. julij)
• Janez Kasijan, sv., † ok. 435, cerkveni oče (23. julij)
• Janez Agnus, sv., † ok. 646, škof v Maastrichtu na Nizozemskem (25. julij)
• Janez Columbini, sv., † 1367, jezuit v Sieni v Italiji (31. julij)
• Janez Marija Vianney, sv., † 1859, arški župnik (4. avgust)
• Janez, sv., 11./12. st., škof v italijanski Kampaniji (17. avgust)
• Janez Eudes, sv., † 1680, začetnik češčenja Srca Jezusovega (19. avgust)
• Janez, sv., † ok. 825, škof v Papiji (27. avgust)
• Janez Krstnik (mučeništvo), sv., 29. avgust
• Janez, sv., 7. st., škof v Comu v Italiji (31. avgust)
• Janez, sv., † 946, samotar v samostanu Rilo v Bolgariji (31. avgust)
• Janez Postivec, sv., † 595, carigrajski patriarh (2. september)
• Janez iz Lodija, sv., † ok. 1205, škof v Gubbiu v Italiji (7. september)
• Janez Gabrijel Perboyre, sv., † 1840, misijonar in mučenec (11. september)
• Janez Krizostom (Janez Zlatousti), sv., † 407, cerkveni učitelj (13. september)
• Janez Gabrijel Taurin Dufresse, sv., † 1815, mučenec na Kitajskem (14. september)
• Janez Macias, sv., † 1645, dominikanec (16. september, god 18. september)
• Janez Chon, sv., † 1866, korejski misijonski tiskar in mučenec (10. marec, god 20. september)
• Janez Ni Youn-Il, sv., † 1867, družinski oče iz Koreje, katehet in mučenec (20. januar, god 20.
• september)
• Janez Pak in tovariši, sv., † 1839, mučenci v Koreji (4. september, god 20. september)
• Janez Yi, sv., † 1867, mučenec v Taegu v Koreji (30. januar, god 20. september)
• Janez Prandota, sv., † 1266, škof v Krakovu na Poljskem (21. september)
• Janez, sv., † po 881, mučenec v severni Afriki (23. september)
• Janez a Meda, sv., † 1159, ustanovitelj humiliatov v Milanu (26. september)
• Janez, sv. † ok. 825, mučenec v Kordobi v Španiji (27. september)
• Janez Duklanski, sv., † 1484, frančiškan (29. september, god 3. oktober)
• Janez Leonardi, sv., † 1609, redovni ustanovitelj (9. oktober)
• Janez, sv., † *397, kanonik v Angliji (10. oktober)
• Janez Ogilvie, sv., † 1615, jezuit, mučenec s Škotskega (10. marec, god 14. oktober)
• Janez, sv., 4. st., menih v Tebajski puščavi (17. oktober)
• Janez de la Lande, sv., † 1646, kanadski mučenec (19. oktober)
• Janez Brebeuf in drugi kanadski mučenci, sv., † 1649 (16. marec, god 19. oktober)
• Janez Rigby, sv., † 1600, mučenec v Angliji (21. junij, god 20. oktober)
• Janez Kapistran, sv., † 1456, redovni reformator in pridigar (23. oktober)
• Janez Almond, sv., † 1612, mučenec v Angliji (3. december, god 25. oktober)
• Janez Boste in tovariši, sv., † 1594, angleški mučenci (24. julij, god 25. oktober)
• Janez Kemble, sv., † 1679, duhovnik in mučenec v Angliji (22. avgust, god 25. oktober)
• Janez Payne, sv., † 1582, mučenec v Angliji (2. april, god 25. oktober)
• Janez Southworth, sv., † 1654, mučenec v Londonu v Angliji (28. junij, god 25. oktober)
• Janez Hozibita, sv., † ok. 635, škof v Cezareji v Palestini (28. oktober)
• Janez in Jakob, sv., † 344, škof in duhovnik v Perziji (1. november)
• Janez Zedazneli in tovariši, sv., 6. st., menihi v Georgiji (4. november)
• Janez Colobus ali Mali, sv., 5. st., puščavnik v Egiptu (9. november)
• Janez Miloščinar, sv., † 619/620, aleksandrijski patriarh (11. november)
• Janez iz Tufara, sv., † 1170, opat v Beneventu v Italiji (14. november)
• Janez del Castillo, sv., † 1628, mučenec (15. november, god 16. november)
• Janez in tovariši, sv., 4. st., mučenci v Perziji (20. november)
• Janez Karel Cornay, sv., † 1837, mučenec v Vietnamu (20. september, god 24. november)
• Janez Ludvik Bonnard, sv., † 1852, misijonar v Vietnamu in mučenec (1. maj, god 24. november)
• Janez, duhovnik, in Matej, katehist, sv., † 1861, mučenca v Vietnamu (26. maj, god 24. november)
• Janez Dat, sv., † 1798, mučenec v Vietnamu (28. oktober, god 24. november)
• Janez Krstnik Dinh Van Thanh, sv., † 1840, mučenec v Vietnamu (28. april, god 24. november)
• Janez Berhmans, sv., † 1621, jezuitski redovnik (13. avgust, god 26. november)
• Janez Calabria, sv., † I954, iz Verone v Italiji (4. december)
• Janez Damaščan, sv., † 749, cerkveni učitelj (4. december)
• Janez, sv., 9. st., škof v Aziji (5. december)
• Janez Molčavec, sv., † 559 ali 588, škof in puščavnik (7. december)
• Janez od Križa, sv., † 1591, duhovnik, cerkveni učitelj (14. december)
• Janez de Matha, sv., † 1213, ustanovitelj trinitarskega reda (17. december)
• Janez Kancij (Kentski), sv., † 1473, bogoslovni profesor in zavetnik Poljske (23. december)
• Janez Evangelist, sv., po 100, apostol (27. december)

Razširjenost oziroma uveljavljenost imena v slovenskem prostoru dokazujejo tudi številne cerkve posvečene svetim Janezom. Največ je cerkev sv. Janeza Krstnika, in sicer 84, sledi 21 cerkev sv. Janeza Evangelista, dve cerkvi sv. Janeza Nepomuka in štiri cerkve sv. Janeza in Pavla. Po cerkvah so mnogi kraji v Sloveniji poimenovani z imeni Šentjanž, Št. Janž, Sv. Janez, Šentjanška vas ter Šentjanževo predmestje, drugo ime za Šempeter v Ljubljani. Z imenom Janez so povezana še krajevna imena Janževski Vrh, Janževa Gora, Jankoti, Janeži, Jankovec, Jankova. Po imenu Ivan so nastala imena naselij Ivanci, Ivančna gorica, Ivaniše, Ivanja vas, Ivanje selo, Ivanjkovci, Ivanjkovščak, Ivanše, Ivanjšovci ter Štivan po cerkvi sv. Ivana.

V občnem besedju se praviloma najpogostejša imena posplošeno uporabljajo za poimenovanje narodov in človeških likov. Tako se ime Janez – dandanes resda nekoliko šaljivo – uporablja v pomenu ‘Slovenec’, navadno v zvezi kranjski Janez, ime Ivan pa v pomenu ‘Rus’. Angleško John Bull pomeni ‘ironičen naziv za angleškega buržuja, za angleški narod sploh’. Nemško Hans Dumm pomeni ‘tepec, norec’, Hans Liederlich ‘propadel, razuzdan človek’, Hans Urian ‘hudič, satan, hudobec’, Hans im Bild ‘pametnjakovič’.

Izraz janez pomeni ‘nekoliko neiznajdljiv, preprost fant’, ki se s pridevniško podvojitvijo janezast uporablja tudi v nagovoru: O ti janez janezasti. Slovensko Anžon je ‘velik, motovilast, neroden Janez’, anžon pa ‘črv v sadju’. Obstajal je tudi rimani izraz Žane iz Ljubljane ‘ljubljanski meščan iz predmestja’. Izraz pridni Janezek pomeni ‘človek dobrega, pozitivnega značaja’. Pomen ‘človek’ ima Janez tudi v pregovoru Kar se Janezek nauči, to Janez zna.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Janez na drugem mestu za imenom Franc. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 z imenom Janez poimenovanih 24577 (2008: 25028; 1994: 32656; 1971: 35054). Različice: Anže (2010: 4214), Anžej (90), Džoni (11), Gianni (23), Gianfranco (15), Giovanni (29), Jan (6776), Janči (7), Jane (24), Janej (11), Janek (8), Janeslav, Jani (971), Janik (21), Janislav (27), Janko (4542), Jano (13), Janos (8), Janoš (81), Januš (66), Janž (25), Janže (32), Jean (39), Johan (30), Johann (24), John (22), Jovan (441), Jovica (139), Jovo (232), Vanja (189), Vanjo (19), Žan (5072), Žane (26), Žani (19), Žanžak, Žan Žak (9). Ženske oblike: Jana (3734), Janka (125), Johana (34), Vanja (2003), Žana (780).

Janez Kancij

God:
• Januar:
  2., 4., 6., 15., 19., 26., 28., 31.
• Februar:
  1., 4., 14., 19., 23.
• Marec:
  5., 8., 16., 19., 30.
• April:
  3., 7., 24.
• Maj:
  8., 10., 16., 18., 22., 23., 24.
• Junij:
  3., 11., 17., 20., 22., 24., 26., 27.
• Julij:
  2., 4., 9., 11., 12., 21., 22., 23., 25., 26., 31.
• Avgust:
  4., 17., 19., 27., 29., 31.
• September:
  2., 7., 11., 13., 14., 18., 20., 21., 23., 26., 27.
• Oktober:
  3., 9., 10., 14., 17., 19., 20., 23., 25.
• November:
  4., 9., 11., 14., 16., 20., 24., 26.
• December:
  4., 5., 7., 14., 17., 23., 27.

Ime Janez izhaja iz latinskega imena Johannes, Joannes, to pa prek grškega Iohánnes, Ioánnes iz hebrejskega imena Jehohanan, skrajšano Johanan z nekdanjim pomenom ‘Jahve (tj. Bog) je milostljiv’. Ime so torej prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka. Glede na drugo sestavino sta hebrejskemu Johanan sorodni imeni Ana in Hanibal. Iz grške oblike izhajata starocerkvenoslovanski obliki Ioanъ, Ivannъ, v hrvaškem, srbskem, bolgarskem in ruskem jeziku Ivan ter poleg imena Jan še v češkem, slovaškem in poljskem jeziku. V srbskem jeziku se je iz starocerkvenoslovanskih oblik razvilo ime Jovan. Na slovenskem ozemlju sta danes imeni Janez in Ivan zastopani precej enakovredno. Ime Janez, starejše Janž, Janež, je sprejeto naravnost iz latinskega Joannes in je oziroma je bilo značilno za osrednji del Slovenije – Kranjsko, kar se kaže tudi v izrazu kranjski Janez. Ime Jan se je kot skrajšana oblika imena Janez uveljavila v najnovejšem času kot posledica mode kratkih imen. Na enak način sta se uveljavili tudi imeni Anže in Žan. Ime Janko je tvorjenka na  ko iz skrajšanega imena Janez s prvotno manjšalnim pomenom, ki pa se je ob pogosti rabi izgubil.

Janez je angleško John, Johny, Jack, Jacky, francosko Jean (starofrancosko Jehan), ženska oblika Jeanne, nemško Johann, skrajšano Hannes, Hans, italijansko Giovanni, skrajšano Gianni, Nino (iz manjšalnice Giovannino), špansko Juan, ženska oblika Juanita, finsko Juhani, skrajšano Ants, Hannu.

Janez je ime mnogih svetnikov. Pri nas najbolj znana Janeza sta Janez Krstnik in Janez Evangelist. Po novi zavezi je Janez Krstnik sin Zaharija in Elizabete, Jezusov predhodnik, oznanjevalec pokore, glasnik bližajočega se Mesijevega kraljestva in je krstil Jezusa v Jordanu. Herod Antipa ga je dal obglaviti. Hči Herodiade je namreč terjala za svoj ples pred Herodom glavo Janeza Krstnika (24. junija – rojstvo in 29. avgusta – mučeništvo). Janez Evangelist je po novi zavezi sin Zebedeja in Salome, ribič, Jezusov učenec, apostol, pisec 4. evangelija, Razodetja (Apokalipse) in treh listov ter eden od stebrov jeruzalemske cerkve, ki je umrl okrog leta 100 star 104 leta (v koledarju 27. decembra). Simbol 4. evangelija je orel, s katerim Janeza Evangelista tudi upodabljajo.

Spisek vseh svetnikov z imenom Janez (125) v Letu svetnikov:

• Janez Dobri, sv., † ok. 660, škof v Milanu v Italiji (2. januar)
• Janez Sholar, sv., † ok. 543, menih, učenec sv. Saba v Palestini (4. januar)
• Janez Nepomuk Neumann, sv., † 1860, ameriški misijonar (5. januar)
• Janez de Ribera, sv., † 1611, nadškof v Valenciji (6. januar)
• Janez Kalibit, sv., † ok. 450, skrivnostni samotar iz Carigrada (15. januar)
• Janez Latruna, sv., † 1816, frančiškan, misijonar, mučenec na Kitajskem (god 15. januar)
• Janez Peter Neel, sv., † 1862, francoski duhovnik in mučenec na Kitajskem (18. februar, god tudi 15. jan.)
• Janez iz Ravene, sv., † 595, škof (19. januar)
• Janez, sv., 6. st., mučenec v Jeruzalemu (26. januar)
• Janez, sv., † ok. 554, duhovnik in menih v Galiji (28. januar)
• Janez Bosko (Don Bosco), sv., † 1888, apostol mladine (31. januar)
• Janez, sv., 4. st., mučenec v Aleksandriji v Egiptu (31. januar)
• Janez, sv., † 1163, škof v Saint-Malo v Franciji (1. februar)
• Janez de Brito, sv., † 1693, in drugi jezuitski misijonarji in mučenci (4. februar)
• Janez Krstnik od Spočetja (Juan García Jijon), sv., † 1613, španski redovnik trinitarec (14. februar)
• Janez Peter Neel, sv., † 1862, francoski duhovnik in mučenec na Kitajskem (18. februar, god tudi 15. jan)
• Janez, sv., † 1862, mučenec na Kitajskem (19. februar)
• Janez, sv., 11. st., iz Reggio Calabria v Italiji (23. februar)
• Janez Jožef od Križa, sv., † 1734, alkantarenec (5. marec)
• Janez od Boga, sv., † 1550, ustanovitelj reda usmiljenih bratov (8. marec)
• Janez Sarkander, sv., † 1620, duhovnik in mučenec (17. marec)
• Janez, sv., 6. st., opat pri Spoletu v Italiji (19. marec)
• Janez Klimak, sv., † 649, bogoljubni pisatelj (30. marec)
• Janez, sv., † 432, škof v Neaplju v Italiji (3. april)
• Janez Krstnik de la Salle, sv., † 1719, ustanovitelj reda šolskih bratov (7. april)
• Janez, Anton in Evstahij, sv. † I342-, mučenci v Vilni (24. april)
• Janez iz Sanhuta, sv., † ok. 303, mučenec (3. maj)
• Janez Houghton, Avguštin Webster, Robert Lawrence in dri angl.muč., sv., † 1535, angl. mučenci (4. maj)
• Janez iz Beverleyja, sv., † 721, škof in opat (7. maj)
• Janez, sv., † ok. 475, škof v Autunu v Franciji (8. maj)
• Janez Avilski, sv., † 1569, pridigar in vzgojitelj (10. maj)
• Janez Nepomuk, sv., † 1393, mučenec (16. maj)
• Janez I., sv., † 526, papež (18. maj)
• Janez, sv., 10. st., opat v Parmi v Italiji (22. maj)
• Janez Krstnik de Rossi, sv., † 1764, apostol zapuščenih (23. maj)
• Janez Psihaitas, sv., † 820, menih v Carigradu (24. maj)
• Janez Grande, sv., † 1600, redovnik usmiljenih bratov (3. junij)
• Janez Marija Muzel, sv., † 1887, ugandski mučenec (27. januar, god 3. junij)
• Janez Fakundski, sv., † 1479, glasnik sprave (11. junij)
• Janez iz Matere, sv., † 1139, Pulsano v Italiji (20. junij)
• Janez (John) Fisher in Tomaž More, sv., † 1535, kardinal in državnik, mučenca (22. junij)
• Janez Krstnik (rojstvo), sv., 24. junij
• Janez Got, sv., † ok. 800, škof v Pontu (26. junij)
• Janez in Pavel, sv., † 362?, mučenca (26. junij)
• Janez, sv., 6. st., duhovnik v Chinonu v Franciji (27. junij)
• Janez Frančišek Regis, sv., † 1640, jezuit (31. december, god 2. julij)
• Janez Cornelius in tovariši, sv., † 1594, mučenci v Dorchestru v Angliji (4. julij)
• Janez Heer, sv., † 1572, garkumski mučenec (9. julij)
• Janez Jones in Janez Wall, sv., † 1598 in 1679, mučenca (12. julij)
• Janez Gualbert, sv., † 1073, ustanovitelj reda valombrožanov (12. julij)
• Janez Hagiorita, sv., † ok. 1002, iguman na gori Atos (12. julij)
• Janez Wall, sv., † 1679, mučenec v Worcestru v Angliji (22. avgust, god 12. julij)
• Janez, sv., 6. st., menih v Siriji (21. julij)
• Janez Lloyd, sv., † 1679, mučenec v Cardiffu v Angliji (22. julij)
• Janez Kasijan, sv., † ok. 435, cerkveni oče (23. julij)
• Janez Agnus, sv., † ok. 646, škof v Maastrichtu na Nizozemskem (25. julij)
• Janez Columbini, sv., † 1367, jezuit v Sieni v Italiji (31. julij)
• Janez Marija Vianney, sv., † 1859, arški župnik (4. avgust)
• Janez, sv., 11./12. st., škof v italijanski Kampaniji (17. avgust)
• Janez Eudes, sv., † 1680, začetnik češčenja Srca Jezusovega (19. avgust)
• Janez, sv., † ok. 825, škof v Papiji (27. avgust)
• Janez Krstnik (mučeništvo), sv., 29. avgust
• Janez, sv., 7. st., škof v Comu v Italiji (31. avgust)
• Janez, sv., † 946, samotar v samostanu Rilo v Bolgariji (31. avgust)
• Janez Postivec, sv., † 595, carigrajski patriarh (2. september)
• Janez iz Lodija, sv., † ok. 1205, škof v Gubbiu v Italiji (7. september)
• Janez Gabrijel Perboyre, sv., † 1840, misijonar in mučenec (11. september)
• Janez Krizostom (Janez Zlatousti), sv., † 407, cerkveni učitelj (13. september)
• Janez Gabrijel Taurin Dufresse, sv., † 1815, mučenec na Kitajskem (14. september)
• Janez Macias, sv., † 1645, dominikanec (16. september, god 18. september)
• Janez Chon, sv., † 1866, korejski misijonski tiskar in mučenec (10. marec, god 20. september)
• Janez Ni Youn-Il, sv., † 1867, družinski oče iz Koreje, katehet in mučenec (20. januar, god 20.
• september)
• Janez Pak in tovariši, sv., † 1839, mučenci v Koreji (4. september, god 20. september)
• Janez Yi, sv., † 1867, mučenec v Taegu v Koreji (30. januar, god 20. september)
• Janez Prandota, sv., † 1266, škof v Krakovu na Poljskem (21. september)
• Janez, sv., † po 881, mučenec v severni Afriki (23. september)
• Janez a Meda, sv., † 1159, ustanovitelj humiliatov v Milanu (26. september)
• Janez, sv. † ok. 825, mučenec v Kordobi v Španiji (27. september)
• Janez Duklanski, sv., † 1484, frančiškan (29. september, god 3. oktober)
• Janez Leonardi, sv., † 1609, redovni ustanovitelj (9. oktober)
• Janez, sv., † *397, kanonik v Angliji (10. oktober)
• Janez Ogilvie, sv., † 1615, jezuit, mučenec s Škotskega (10. marec, god 14. oktober)
• Janez, sv., 4. st., menih v Tebajski puščavi (17. oktober)
• Janez de la Lande, sv., † 1646, kanadski mučenec (19. oktober)
• Janez Brebeuf in drugi kanadski mučenci, sv., † 1649 (16. marec, god 19. oktober)
• Janez Rigby, sv., † 1600, mučenec v Angliji (21. junij, god 20. oktober)
• Janez Kapistran, sv., † 1456, redovni reformator in pridigar (23. oktober)
• Janez Almond, sv., † 1612, mučenec v Angliji (3. december, god 25. oktober)
• Janez Boste in tovariši, sv., † 1594, angleški mučenci (24. julij, god 25. oktober)
• Janez Kemble, sv., † 1679, duhovnik in mučenec v Angliji (22. avgust, god 25. oktober)
• Janez Payne, sv., † 1582, mučenec v Angliji (2. april, god 25. oktober)
• Janez Southworth, sv., † 1654, mučenec v Londonu v Angliji (28. junij, god 25. oktober)
• Janez Hozibita, sv., † ok. 635, škof v Cezareji v Palestini (28. oktober)
• Janez in Jakob, sv., † 344, škof in duhovnik v Perziji (1. november)
• Janez Zedazneli in tovariši, sv., 6. st., menihi v Georgiji (4. november)
• Janez Colobus ali Mali, sv., 5. st., puščavnik v Egiptu (9. november)
• Janez Miloščinar, sv., † 619/620, aleksandrijski patriarh (11. november)
• Janez iz Tufara, sv., † 1170, opat v Beneventu v Italiji (14. november)
• Janez del Castillo, sv., † 1628, mučenec (15. november, god 16. november)
• Janez in tovariši, sv., 4. st., mučenci v Perziji (20. november)
• Janez Karel Cornay, sv., † 1837, mučenec v Vietnamu (20. september, god 24. november)
• Janez Ludvik Bonnard, sv., † 1852, misijonar v Vietnamu in mučenec (1. maj, god 24. november)
• Janez, duhovnik, in Matej, katehist, sv., † 1861, mučenca v Vietnamu (26. maj, god 24. november)
• Janez Dat, sv., † 1798, mučenec v Vietnamu (28. oktober, god 24. november)
• Janez Krstnik Dinh Van Thanh, sv., † 1840, mučenec v Vietnamu (28. april, god 24. november)
• Janez Berhmans, sv., † 1621, jezuitski redovnik (13. avgust, god 26. november)
• Janez Calabria, sv., † I954, iz Verone v Italiji (4. december)
• Janez Damaščan, sv., † 749, cerkveni učitelj (4. december)
• Janez, sv., 9. st., škof v Aziji (5. december)
• Janez Molčavec, sv., † 559 ali 588, škof in puščavnik (7. december)
• Janez od Križa, sv., † 1591, duhovnik, cerkveni učitelj (14. december)
• Janez de Matha, sv., † 1213, ustanovitelj trinitarskega reda (17. december)
• Janez Kancij (Kentski), sv., † 1473, bogoslovni profesor in zavetnik Poljske (23. december)
• Janez Evangelist, sv., po 100, apostol (27. december)

Razširjenost oziroma uveljavljenost imena v slovenskem prostoru dokazujejo tudi številne cerkve posvečene svetim Janezom. Največ je cerkev sv. Janeza Krstnika, in sicer 84, sledi 21 cerkev sv. Janeza Evangelista, dve cerkvi sv. Janeza Nepomuka in štiri cerkve sv. Janeza in Pavla. Po cerkvah so mnogi kraji v Sloveniji poimenovani z imeni Šentjanž, Št. Janž, Sv. Janez, Šentjanška vas ter Šentjanževo predmestje, drugo ime za Šempeter v Ljubljani. Z imenom Janez so povezana še krajevna imena Janževski Vrh, Janževa Gora, Jankoti, Janeži, Jankovec, Jankova. Po imenu Ivan so nastala imena naselij Ivanci, Ivančna gorica, Ivaniše, Ivanja vas, Ivanje selo, Ivanjkovci, Ivanjkovščak, Ivanše, Ivanjšovci ter Štivan po cerkvi sv. Ivana.

V občnem besedju se praviloma najpogostejša imena posplošeno uporabljajo za poimenovanje narodov in človeških likov. Tako se ime Janez – dandanes resda nekoliko šaljivo – uporablja v pomenu ‘Slovenec’, navadno v zvezi kranjski Janez, ime Ivan pa v pomenu ‘Rus’. Angleško John Bull pomeni ‘ironičen naziv za angleškega buržuja, za angleški narod sploh’. Nemško Hans Dumm pomeni ‘tepec, norec’, Hans Liederlich ‘propadel, razuzdan človek’, Hans Urian ‘hudič, satan, hudobec’, Hans im Bild ‘pametnjakovič’.

Izraz janez pomeni ‘nekoliko neiznajdljiv, preprost fant’, ki se s pridevniško podvojitvijo janezast uporablja tudi v nagovoru: O ti janez janezasti. Slovensko Anžon je ‘velik, motovilast, neroden Janez’, anžon pa ‘črv v sadju’. Obstajal je tudi rimani izraz Žane iz Ljubljane ‘ljubljanski meščan iz predmestja’. Izraz pridni Janezek pomeni ‘človek dobrega, pozitivnega značaja’. Pomen ‘človek’ ima Janez tudi v pregovoru Kar se Janezek nauči, to Janez zna.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Ingrid na 216. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Ingrid poimenovanih 799 (1971: 394; 1980: 619, 1994: 774, 2007: 812) prebivalk Slovenije. Te so bile po regijah razporejene takole: v obalno‑kraški 180, v goriški 142, v osrednjeslovenski 139, v podravski 73, v savinjski 56, v pomurski 50, v jugovzhodni Sloveniji 38, v gorenjski 36, v notranjsko‑kraški 30 itd. Iz podatkov o vseh zdaj (tj. 1. 1. 2012) živih nosilkah imena Ingrid je razvidno, da jih je največ iz treh obdobij od 1960 do 1990 (272 + 203 + 132), tj. skupaj 607. Različice imena Ingrid, ki je včasih zapisano tudi kot Ingrida, Ingrit ali Ingrita, so Ina (2012: 301), Inga (43), Inge (122), Ingeborg (52), Ingeborga, Ingeburg, Ingeburga, Ingi, Inglin.

God:

• 2. september

Ime Ingrid je po izvoru germansko in je zloženo iz starovisokonemškega imena plemenskega boga Ingi, Ingwio in fridr ‘lep’ ali rid ‘jahalka’. Nemška imena s prvo sestavino Ingi, Ingwio so še: ženska Ingeborg, Ingeburg, Ingegund, Ingehild, Ingoberg ter moška Ingebald, Ingibrand, Ingfried, Ingobald, Ingobert, Ingold, Ingolf, Ingomar, Ingmar, Inghard, Ingram, Ingwar, Ingward, Ingwin. Iz nordijskega imena Ingvarr se je razvilo rusko ime Igor, ki je znano tudi pri nas. Skrajšana nemška oblika Inge tvori z nekaterimi drugimi znanimi imeni nemška zložena imena Ingebritt (*iz Inge in Britt, Brigita), Ingelene (iz Inge in Helene), Ingelies (iz Inge in Elisabeth), Ingelore (iz Inge in Lore, Eleonore), Ingelotte (iz Inge in Charlotte), Ingemaria (iz Inge in Maria), Ingerose (iz Inge in Rose).

V koledarju je 2. septembra Ingrid, ustanoviteljica samostana dominikank Skännige na jugu Švedske (u. leta 1282). O obsegu današnje rabe imena Ingrid v slovenskem prostoru je razen iz statističnih podatkov možno presojati npr. tudi iz 723 zadetkov v korpusu Nova beseda ter iz poimenovanj likov v delih naših književnikov in književnic.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Hedvika na 183. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 s tem imenom poimenovanih 981 (1971: 1461; 1994: 1276) oseb. Podrobnejši podatki kažejo, da se je zanimanje za ime Hedvika v zadnjih desetletjih zelo zmanjševalo. Različice imena Hedvika so: Heda (2010: 36), Hedviga (72), Jadviga (27), Vika (103), Vikica (67).

God:

• 17. julij
• 16. oktober

Ime Hedvika izhaja iz nemškega imena Hedwig, ki je zloženka iz starovisokonemških besed hadu ‘boj’ in wīg v enakem pomenu. Sestavino hadu imajo še nemška imena Hadburga, Hadelog, Hadmut, Hademar, Hadewin, Hadubrand, Hadufrid, Haduwic. Ime Vika z manjšalnico Vikica je lahko tudi skrajšana oblika iz imena Viktorija.

Hedvika je tudi ime svetnice, ki je bila meranska grofica, leta 1186 pa je postala žena vojvode Henrika I. v Šleziji. Umrla je leta 1243 v samostanu Trebnica in velja za zavetnico Šlezije ter ženinov in nevest (god 16. oktobra). Na Poljskem je znana kot Jadviga. Po tem imenu sta nastala poljska izraza jadwichna in jadwiżka, s katerima so poimenovani razni predmeti in oblačila.