Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Aron na 886. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 s tem imenom poimenovanih 50 (1994: 13; 2008: 36) prebivalcev Slovenije. Različice: Aaron (2012: 22), Aaron Andrej, Aaron Josef, Ari, Aron Mark, Harun (1994: 16; 2008: 39; 2012: 53, 855. mesto).

God:

• 1. julij

Aron z različico Aaron je svetopisemsko ime. Izhaja prek latinskega Aaron in grškega Aárōn iz hebrejskega Aharon z domnevnim pomenom ‘skrinja zaveze’; ‘prevzvišeni, razsvetljeni’. Harun je arabska oblika imena Aron.

Po Stari zavezi je bil Aron starejši brat Mojzesa, kateremu je pomagal odvesti Izraelce iz Egipta prek Rdečega morja in Sinajske puščave. Bil je zgovornejši od Mojzesa (svojo zgovornost je podkrepil s čudeži, ki jih je delal s svojo palico, ki se je enkrat spremenila v kačo, spet drugič je vzbrstela in pognala plodove), in je postal govornik Izraelcev ob izhodu iz Egipta. Med Mojzesovo odsotnostjo je ustregel svojemu ljudstvu in na Sinaju postavil zlato tele. Bil je prvi izraelski veliki duhovnik, praoče duhovniškega stanu. V koledarju je 1. julija Aron (skupaj z Julijem), mučenec v Britaniji (Angliji) (iz 3. stol.).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Ema na 82. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2007 z imenom Ema poimenovanih 3233 (1971: 2869; 1994: 2410) prebivalk Slovenije. Podrobnejši statistični podatki tudi kažejo, da se je zanimanje za ime Ema po večdesetletnem upadanju v zadnjih dveh desetletjih močno povečalo. Precej manj pogoste ali zelo redke so različice imena Ema: Emi (2007: 13), Emica (127), Emma (54), Hema (77), Emelina, Emka (obe zelo redki).

God:

• 27. junij

Ime Ema izhaja iz nemškega imena Emma. To je nastalo po krajšanju iz zloženih nemških imen, ki se začenjajo z Irm-, Erm-, Arm-, npr. Irmgard, Irmhild, Irmtraud, Ermengard, Armgard. Sestavina Irm- ali Erm- izhaja iz Irmin, Ermin. Tako se je imenoval germanski plemenski bog, ki se povezuje z grškim ármenos v pomenu ‘dodan, prilegajoč se’, z imeni Armenci, Arijci itd. Nemška izpeljanka iz imena Emma je Emmeline, ki je kot Emelina tudi pri nas, a zelo redka.

Ime Ema je pri nas kot Hema izpričano že v 10. stoletju: plemenita Hema, grofinja v Brežah in Trušnjah, ter Hema, utemeljiteljica cerkve in ženskega samostana na Krki na Koroškem, ki je umrla okrog leta 1045. Ta Hema je bila kor Ema, vdova, proglašena za svetnico (v koledarju 27. junija). V Sloveniji sta dve cerkvi sv. Eme. Po župnijski baročni cerkvi sv. Eme na Vinarski gori, zgrajeni v letih 1463–1466 se imenuje kraj Sv. Ema v občini Šmarje pri Jelšah.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Vesna na 27. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Vesna poimenovanih 7677 (1971: 2884; 1980: 5524; 1994: 7379) prebivalk Slovenije. Podatki o vseh zdaj živih Vesnah po obdobjih od obdobja do leta 1930 (od takrat so bile konec leta 2011 žive samo 4) naprej kažejo, da je bilo to ime zelo redko. Nagel porast je to ime doživelo v 60-ih letih (1022 Vesen), ki se je v naslednjih treh obdobjih do leta 1990 še stopnjeval (1822 + 2390 + 1664), potem pa je v naslednjih dveh obdobjih do leta 2012 sledil precejšen upad (422 + 173). Veliko popularnost imena Vesna v 70-ih in 80-ih letih 20. stoletja potrjujeta tudi uvrstitvi med prvih 15 imen po letu rojstva (CRP 31. 12. 1994): leta 1970 – 14. mesto in leta 1980 – 12. mesto. Tako nagel dvig popularnosti imena Vesna v 60-ih letih je brez dvoma povzročil slovenski črnobeli film Vesna v režiji Františka Čapa in s scenaristom Matejem Borom konec leta 1953 in je tako eden od najbolj tipičnih primerov, kako lahko priljubljen filmski lik v nekem okolju vpliva na dajanje imen. Film Vesna (glavno junakinjo Vesno s pravim imenom Janja je igrala Metka Gabrijelčič) je po Wikipediji ena prvih slovenskih komedij, ki med svojimi sodobniki, večinoma vojnimi filmi, izstopa po lahkotni tematiki. Njegovo nadaljevanje je film Ne čakaj na maj iz leta 1957.

God:

• 17. julij

Ime Vesna je po izvoru slovansko ter izhaja iz občne besede vesna v pomenu ‘pomlad’. V tem pomenu je vesna znana v starocerkvenoslovanskem, češkem, poljskem, ukrajinskem in ruskem jeziku. V slovenskem jeziku je vesna pesniški izraz za ‘pomlad’, po M. Pleteršniku (Slovensko-nemški slovar II, 1895, str. 763) novoknjižna beseda, sprejeta iz drugih slovanskih jezikov. Češki imenoslovec F. Kopečny (Průvodce našimi jmény, str. 132) razlaga ime Vesna kot novejše ime, zlasti srbsko. Ime Vesna je precej v rabi tudi na Hrvaškem in v Makedoniji.

V slovanski mitologiji je Vesna ime boginje pomladi, mladosti, pomladanske radosti in bujnosti, ki preganja zimo. Slovensko vesna pomeni po Pleteršniku (prav tam) tudi ‘bajeslovno žensko bitje’, ki je v primeri hreščiš kakor vesna ‘o človeku, ki ima hud kašelj’. Sem spada tudi štajersko vesnik ‘o Jurjevem zeleno opleten mladenič’ in morda tudi Vesina ‘Kresnikova nevesta po bajki iz Vurberga’ (gl. F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika IV, str. 303).

Vesna se je imenovalo umetniško društvo, ki so ga leta 1903 na Dunaju ustanovili slovenski slikarji, grafiki in ilustratorji. Člani društva so se imenovali vesnjani, med njimi pa so bili pomembnejši Maksim Gaspari, Saša Šantel, Gvidon Birolla, Hinko Smrekar, Ivan Vavpotič.

Vesna je v koledarju uvrščena k imenu Vestina (tudi Vestija) (17. julija). Tako se je imenovala afriška mučenka, ki je umrla leta 180. Občno poimenovanje vesna označuje tudi sorto krompirja.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Gojko na 427. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 215 (1971: 172; 1994: 212; 2008: 223) prebivalcev Slovenije. Različice imena Gojko so: Gojmir (1971: 50; 1994: 45; 2012: 28), Gojan, Gojc, Gojčo, Gojimir, Gojislav. Ženske oblike: Goja (2012: 25), Gojislava, Gojka (8), Gojmira.

God:

• 10. julij
• 24. septembra

Ime Gojko je tvorjenka na ‑ko iz podstave goj- glagola gojiti ali iz imenske podstave Goj- ki je nastala po krajšanju zloženih imen Gojmir, Gojislav. Iz imenske podstave Goj- so s priponskimi obrazili ‑an, ‑c, ‑čo tvorjena imena Gojan, Gojc, Gojčo. Ime Gojmir z različico Gojimir je ime slovanskega izvora. Zloženo je iz občnih besed goj ‘mir; vzgoja’ (prim. gojiti, vzgojiti, vzgoja, gojenec) in mir. Pri imenu Gojimir bi lahko za prvo sestavino domnevali tudi velelnik goji glagola gojiti. Enako bi lahko domnevali tudi pri imenu Gojislav. V vsakem primeru naj bi bil nosilec imen Gojmir, Gojimir prvotno zelo miroljuben, medtem ko naj bi bil nosilec imena Gojislav slaven po gojenju ali se bolj zanimal za slavo. Imena iz imenske podstave goj’ ‘mir’ so po O. Kronsteinerju (Die alpenslawischen Personennamen, str. 49 d.) predvsem južnoslovanska in so v virih zapisana od začetka 11. stoletja.

V koledarju se ime Gojko z različicami uvršča k imenu Pacifik: 14. septembra Pacifik, italijanski redovnik († leta 1721), 10. julija Pacifik Asiški, italijanski redovnik († leta1234).

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Igor na 27. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Igor poimenovanih 8451 (1971: 5059; 1980: 7455; 1994: 8493) prebivalcev Slovenije. Ti so bili po regijah razporejeni takole: v osrednjeslovenski 2464, v podravski 1243, v gorenjski 868, v savinjski 776, v obalno-kraški 664, v jugovzhodni Sloveniji 625, v goriški 547, v pomurski 316, v spodnjeposavski 258, v notranjsko-kraški 211, v zasavski 163. Podatki o vseh zdaj živih Igorjih (tj. na dan 1. 1. 2012) po obdobjih od obdobja do 1930 (od takrat jih je bilo še 14) pa kažejo, da jih je večina iz štirih obdobij od 1951 do 1990, tj. skupaj 7795.Veliko popularnost imena Igor v omenjenih obdobjih potrjuje tudi njegova uvrstitev med prvih 15 moških imen po letu rojstva (gl. CRP 31. 12. 1994): leta 1970 – 10. mesto pred imeni Marjan, Franc, Bojan, Boštjan, Anton. Različice imena Igor so zelo redke: Igo (2012: 5), Igorij, Igorijan, Igor Ingvar, Ingemar, Ingmar, Ingo (2012: 12), Ingor, Ingvi.

God:

• 5. junij

Ime Igor izhaja iz ruskega imena Igorь. To je znano že v staroruskem jeziku, npr. v Povesti vremennyh let v 11. stoletju. Staroruska oblika je tudi In(ъ)gvarr, v grščini Íggōr. Staroruski obliki Igorь in In(ъ)gvarr izhajata iz staroskandinavskega imena Ingvarr. To je zloženo iz imena germanskega plemenskega boga Ingwio in starovisokonemškega wāra ‘obramba, varstvo’. Švedi imajo ime Ingvar, skrajšano Ivar. Ime Ingwio kot prvo sestavino vsebujejo nemška imena Ingfried, Ingmar, Ingo, Ingobert, Ingolf, Ingomar, Ingram in švedsko Ingemar. Ime Ingwar razlagajo tudi iz starovisokonemškega poimenovanja germanskega plemenskega boga Ingi, Ingwio in sestavine heri ‘vojska’. Sestavino Ingi, Ingwio ima v svoji sestavi tudi nemško žensko ime Ingrid, ki ji je dodano starovisokonemško fridr ‘lep’ ali rid ‘jahačka’. Ime Ingrid – tako se je 1. 1. 2012 imenovalo 799 prebivalk Slovenije – je bilo iz nemščine sprejeto v slovenščino. Ukrajinske oblike imena Igor so Igorok, Igoročok, Igor’ok, Igor’očok, skrajšane Gorik, Gorja, Garik. Imenoslovec Mate Šimundić (Rječnik osobnih imena, 146) za ime Igor omenja skrajšane oblike Iga, Igo, Igač, Igas in tudi ženske oblike tega imena Igora, Igorica, Igorka, Iga, Igana, Igica. Ime Igo je lahko tudi skrajšana oblika imena Ignac.

Igor je bilo ime več kijevskih knezov. V koledarju je 5. junija Igor, kijevski knez, pranečak sv. Vladimirja, prvega krščanskega vladarja v Kijevu († 1147). Znan je tudi Igor Svjatoslavič, novgorodsko-severski knez (1151–1202). Njegovemu pohodu na Polovce (tj. azijsko ljudstvo, ki ga pri nas imenujemo Kumani) leta 1185 je posvečena herojska pesnitev Slovo o polku Igoreve. Njen avtor ni poznan, domnevajo pa, da je bil to nekdo iz knežjega spremstva kijevskega kneza Svjatoslava. Osrednja vsebina pesnitve so Svjatoslavove sanje, iz katerih je razvidno tudi osnovno sporočilo tega dela: nujnost enotnosti knezov pod vodstvom Kijeva. Motivi Slova o polku Igoreve so bili osnova za opero Knez Igor skladatelja Aleksandra Porfireviča Borodina.

V agronomiji je igor poimenovanje za ‘krompir domače sorte z belkastim mesom, odporen zlasti proti krompirjevi plesni’.

Med pri nas najbolj znanimi starejšimi Igorji je bil Igor Torkar, ki je psevdonim pesnika, pisatelja in oporečnika Borisa Fakina (*13. oktobra 1913 – †1. janaurja 2004). Njegovo najbolj znano pripovedno delo je Umiranje na obroke, ki je tudi zgodba njegovega življenja. Med mnogimi ruskimi nosilci imena Igor je tudi Igor Fjodorovič Stravinski (*1882 – †1971), ruski skladatelj.

Ime Kevin je med moškimi imeni v Sloveniji na 222. mestu. Dne 1. 1. 2012 sta bila s tem imenom poimenovana 602 (1994: 92; 2007: 493) prebivalca Slovenije. Statistika je ime Kevin pri nas registrirala šele v desetletjih 1971–1980 (4) in 1981–1990 (10), večina pa jih je iz obdobij od leta 1991 do 2012 (tj. 285 + 303).

God:

• 3. junij

Ime Kevin je po izvoru irsko, in to poangležena oblika staroirskega Caoimhghin, moderno Caoimhin, s pomenom ‘rojen lep, postaven, plemenitega rodu’. Angleški ljubkovalni obliki imena Kevin sta Kev in Kevvie. Ime Kevin spada med imena, ki so skupaj s filmi in drugimi vplivi prišla v slovenski jezikovni prostor iz anglo-ameriškega jezikovne ga področja.

Imetniki imena Kevin godujejo 3. junija, ko je v koledarju sv. Kevin (*498 – †3. 6. 618), ustanovitelj in opat samostana Glendalough južno od Dublina. Tam je cerkev sv. Kevina, na področju samostana pa je bilo kasneje sedem cerkva. Kevin, ki naj bi po legendi doživel 120 let, je eden od zavetnikov Dublina, glavnega mesta Irske, Glendalough pa je priljubljen romarski kraj. Za svetnika so ga proglasili leta 1903. Njegov atribut je kos, ker naj bi po legendi pri molitvi med 40-dnevnim postom na njegovi dlani pristala kosovka, znesla jajca in izvalila mladiče.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Klotilda na 1072. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 37 (1971: 75; 1994: 62) prebivalk Slovenije. Njegove možne različice so: Ilka (2012: 17), Tilčka (10), Tilika, Tilka (115, 568. mesto).

God:

• 3. junij

Klotílda

God: 3. junija

Ime Klotilda izhaja iz nemškega imena Klothilde, to pa iz germanskega Chlodhildis, ki je zloženka iz starovisokonemških občnih besed hlut ‘slaven’ in hiltja ‘boj’. Prvo sestavino hlut imajo še imena Chlodbald, Chlodebert, Lotfrid, Lothger, Hlodmar, Chlodulf idr. Druga sestavina hiltja ‘boj’ ali hild(e) je zelo pogosta v nemških ženskih imenih, npr. Adelhilde, Brunhilde, Friedhilde, Irmhilde, Krimhilde, Mathilde, Sieghilde. Imena Ilka, Tilčka, Tilika, Tilka so lahko tudi tvorjenke iz imen Ilj in Tilen, Tilda pa iz imena Matilda.

V koledarju je 3. junija Klotilda, žena frankovskega kralja Klodvika I. in mati Klotara I. (u. 3. junija 544). Imela je tri sinove in hčer Klotildo. Poganskega moža je spreobrnila v krščansko vero s pomočjo svoje prijateljice sv. Genovefe. Za njim se je po zmagi nad Alemani leta 496 spreobrnil ves narod. Po smrti moža je postala dobrodelnica in je ustanavljala cerkve in samostane.

Ime Renata je med ženskimi imeni v Sloveniji na 83. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 3384 (1971: 1543; 1994: 3470) prebivalk Slovenije. Različice: Renate (2012: 28), Rene (9), Renee (17), Reni (5). Moške oblike: Renat (2012: 7), Renato (2012: 862; 1994: 832; 1971: 501), Rene (2012: 882), Renej (6), Reni (5), Reno.

Renata

God:

• nekdaj 22. maja

pri imenu Renato (Rene):

• 6. in 19. oktobra
• nekdaj tudi 1. decembra

Ime Renata izhaja iz latinskega imena Renata. To je ženska oblika latinskega imena Renatus, ki ga razlagajo iz latinskega renatus ‘ponovno rojen, prerojen’. To ime so prvotno dajali poganom, ki so se dali krstiti in s tem po krščanskem prepričanju zaživeli novo življenje. Običajna slovenska ustreznica latinskega imena Renatus je Renat, najpogostejši moški obliki pri nas pa sta Renato in Rene, italijanska in francoska (tj. René) oblika latinskega Renatus. Latinskemu imenu Renata ustreza francosko Renée. Iz le-tega so slovenska ženska imena Rene, Renee, Reni, iz René pa naša Rene, Renej, Reni, Reno.

V koledarju so: nekdaj 22. maja Renata, nemška spokornica (u. leta 1602), 6. oktobra Renat, italijanski škof (u. leta 470), 19. oktobra Renato Goupil, redovnik, misijonar (u. 1642), nekdaj 1. decembra Renato (René), škof iz Maastrichta iz 5. stoletja.

Željko je med moškimi imeni v Sloveniji na 119. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 1799 (1971: 683; 1994: 1545) prebivalcev. Različice: Želimir (2012: 65), Želko (22), Želimirko, Želidrag, Željan (7), Željen, Željo, Željomir. Ženske oblike: Željka (1971: 61;1994: 296; 2012: 316), Želimira, Želja, Željana (2012: 31), Željkica, Želka.

sv. Deziderij (Desire)

God:

pri imenu Deziderij:

• 11. februarja
• 23. maja
• 27. oktobra
• 15. novembra

pri imenu Deziderat:

• 8. maja
• 26. in 27. junija

Ime Željko je tvorjenka na ‑ko iz imenske podstave Žel-, ki je nastala po krajšanju imena Želimir. To je zloženka iz velelnika želi glagola želeti in morfema mir. Prvo sestavino Želi- imajo še slovanska imena: Želibor, Želided, Želidrag, Želislav. V starih listinah se pojavi tudi staroslovensko ime Žele, ki je tvorjenka na ‑e iz skrajšanega imena Želimir, a je danes samo priimek s prvotnim pomenom ‘Želimirov sin’. Imenu Željko pomensko približno ustreza latinsko ime Desiderius z žensko obliko Desideria, ki ga razlagajo iz latinskega desiderium ‘hrepenenje, želja’ in desidero ‘hrepeneti, želeti, zahtevati’. Desiderius se je npr. imenoval zadnji langobardski kralj. Ime Željko z različicami se koledarsko uvršča k imenu Deziderij: 23. maja Deziderij (Désiré), francoski škof, mučenec v 4. stoletju.

Ime Jožef je med moškimi imeni v Sloveniji na 5. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Jožef poimenovanih 18793 (1971: 17715, 1980: 36998; 1994: 30255) moških oseb. S krajšo različico Jože, ki je 1. 1. 2012 zavzemala 8. mesto, je bilo poimenovanih 15335 (1971: 54470; 1980: 27270; 1994: 19625) moških oseb. Druge različice imena Jožef pri nas so manj pogoste, npr.: Giuseppe (2012: 33), Joco (21), Josef (23), Josif (12), Josip (2128), Joso (47), Joško (798), Jozef (27), Jozo (229), Joža (51), Jožek (118), Joži (22), Jožko (339), Jusuf (198), Juš (236), Pepi (6), Pino (41).

Ženska oblika imena Jožef je Jožefa (1971: 19884; 1994: 15876; 2012: 10081, 8. mesto) z različicami: Jožica (1971: 12768; 1994: 10360; 2012: 9569, 11. mesto), Fina (9), Finka (23), Josefina (2012: 7), Josipa (285), Josipina (117), Joška (5), Jozefa (293), Jozefina (47), Joža (153), Jožefina (62), Joži (61), Jožka (21), Pepca (96), Pepica (10), Pina (104).

19. marec: Jožef, Jezusov rednik

God:
• 3. januar
• 4. februar
• 19. in 23. marec
• 3. in 30. april
• 1., 16. in 21. maj
• 23. junij
• 15. julij
• 25. in 31. avgust
• 18. in 20. september
• 10., 14., 16. in 24. november

iime Jožefa tudi:

• 20. marca
• 7. decembra

ime Jožefina:

• 8. februarja

Jožef je svetopisemsko ime, ki izhaja prek latinskega oziroma grškega Joseph, Iosēf iz hebrejskega imena Joséf/Jehoséf z nekdanjim pomenom ‘naj (Bog) doda (potomstvo)’. Že v Genezi pa je navedena povezava imena Jožef s hebrejskim glagolskim korenom jasaf ‘dodati’. V Stari zavezi je bil Jožef sin Jakoba in Rahele, ki so ga bratje prodali v Egipt, kjer se je povzpel do najvišjega uradniškega položaja. V Novi zavezi pa je bil Jožef mož Marije, Jezusove matere, tesar v Nazaretu (v koledarju 19. marca). Praznik sv. Jožefa so v javnem cerkvenem bogoslužju začeli obhajati v 15. stoletju, kot zapovedani praznik pa leta 1621. V Sloveniji je 39 cerkva sv. Jožefa. Ta velja za zavetnika slovenskih in več drugih dežel ter držav, od leta 1870 je tudi zavetnik vse Cerkve, v novejšem času delavstva, tj. rokodelcev – drvarjev, mizarjev, kolarjev, tesarjev. V koledarju je razen omenjenega še Jožef Delavec, katerega praznik so prvič praznovali 1. maja 1955, drugi so pri nas manj znani: 30. aprila Jožef Cottolengo, italijanski redovni ustanovitelj (u. 1842), 25. avgusta Jožef Kalasanc, španski redovni ustanovitelj (u. 1648), 18. septembra Jožef Kupertinski, italijanski redovnik (u. 1663) itd., 7. decembra tudi sv. Jožefa Marija Rosello, redovna ustanoviteljica (u. 1880).

Ime Jožef je razpoznavno iz številnih izrazov, po njem so poimenovani sejmi, razne igre ipd. Najdemo ga tudi v ljudski pesmi v t. i. ljudskih posmehuljah, npr.: Joža Poža /Muco poboža/ Muca nima mleka/ Jože pa veka. Joža brnoža/ Pr peč je zaspav/ Ga j’ maček oscav. Z imenom Jožef in njegovimi različicami je povezan nastanek občnih besed, npr. narečno jóžek ‘prašičevo slepo črevo’; pêpe in pêpček ‘omejen, neroden človek’, v frazemu imeti koga za pepčka ‘norčevati se iz koga’. Po svetopisemskem Jožefu sta nastala izraza Jožefova zakonska zveza ‘razmerje, ko zakonca z dogovorom izključita spolne odnose’ in hrvaško praviti se ponizni, prepodobni Josip ‘delati se nedolžnega’. Slednji je tudi v enakopomenskem francoskem frazemu faire son Joseph, celo za žensko faire sa Joséphine ‘delati se nedolžno’. Francosko la religion de saint Joseph je zastarel izraz za ‘zakonska zveza’, angleško not for Joseph pomeni ‘za nič na svetu’, joseph ‘nedolžen, čist moški’, a good Joe ‘imeniten fant’. Sem bi lahko uvrstili tudi koroško obirsko za Jožefa bǝt ‘biti rednik, krušni oče’. Na Jóžefovo, tj. na praznik sv. Jožefa 19. marca, so po Niku Kuretu nekdaj odrasla dekleta hodila godovnjakom pod okna ali v hiše Jóžefa pét. Na ta dan je v Cankovi, na Jesenicah in v Ljubnem ob Savinji Jožefov sejem. Sv. Jožef je kot spomladanski svetnik tudi v vremenskih pregovorih: Če bo sv. Jožef lepo vreme dal, bo kmet prav dobro stal. Sv. Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen. Če je lepo vreme na Jožefovo, naj veselo bo srce kmetovo.