Ime Jožef je med moškimi imeni v Sloveniji na 5. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Jožef poimenovanih 18793 (1971: 17715, 1980: 36998; 1994: 30255) moških oseb. S krajšo različico Jože, ki je 1. 1. 2012 zavzemala 8. mesto, je bilo poimenovanih 15335 (1971: 54470; 1980: 27270; 1994: 19625) moških oseb. Druge različice imena Jožef pri nas so manj pogoste, npr.: Giuseppe (2012: 33), Joco (21), Josef (23), Josif (12), Josip (2128), Joso (47), Joško (798), Jozef (27), Jozo (229), Joža (51), Jožek (118), Joži (22), Jožko (339), Jusuf (198), Juš (236), Pepi (6), Pino (41).

Ženska oblika imena Jožef je Jožefa (1971: 19884; 1994: 15876; 2012: 10081, 8. mesto) z različicami: Jožica (1971: 12768; 1994: 10360; 2012: 9569, 11. mesto), Fina (9), Finka (23), Josefina (2012: 7), Josipa (285), Josipina (117), Joška (5), Jozefa (293), Jozefina (47), Joža (153), Jožefina (62), Joži (61), Jožka (21), Pepca (96), Pepica (10), Pina (104).

4. februar: Jožef Leoneški

God:
• 3. januar
• 4. februar
• 19. in 23. marec
• 3. in 30. april
• 1., 16. in 21. maj
• 23. junij
• 15. julij
• 25. in 31. avgust
• 18. in 20. september
• 10., 14., 16. in 24. november

iime Jožefa tudi:

• 20. marca
• 7. decembra

ime Jožefina:

• 8. februarja

Jožef je svetopisemsko ime, ki izhaja prek latinskega oziroma grškega Joseph, Iosēf iz hebrejskega imena Joséf/Jehoséf z nekdanjim pomenom ‘naj (Bog) doda (potomstvo)’. Že v Genezi pa je navedena povezava imena Jožef s hebrejskim glagolskim korenom jasaf ‘dodati’. V Stari zavezi je bil Jožef sin Jakoba in Rahele, ki so ga bratje prodali v Egipt, kjer se je povzpel do najvišjega uradniškega položaja. V Novi zavezi pa je bil Jožef mož Marije, Jezusove matere, tesar v Nazaretu (v koledarju 19. marca). Praznik sv. Jožefa so v javnem cerkvenem bogoslužju začeli obhajati v 15. stoletju, kot zapovedani praznik pa leta 1621. V Sloveniji je 39 cerkva sv. Jožefa. Ta velja za zavetnika slovenskih in več drugih dežel ter držav, od leta 1870 je tudi zavetnik vse Cerkve, v novejšem času delavstva, tj. rokodelcev – drvarjev, mizarjev, kolarjev, tesarjev. V koledarju je razen omenjenega še Jožef Delavec, katerega praznik so prvič praznovali 1. maja 1955, drugi so pri nas manj znani: 30. aprila Jožef Cottolengo, italijanski redovni ustanovitelj (u. 1842), 25. avgusta Jožef Kalasanc, španski redovni ustanovitelj (u. 1648), 18. septembra Jožef Kupertinski, italijanski redovnik (u. 1663) itd., 7. decembra tudi sv. Jožefa Marija Rosello, redovna ustanoviteljica (u. 1880).

Ime Jožef je razpoznavno iz številnih izrazov, po njem so poimenovani sejmi, razne igre ipd. Najdemo ga tudi v ljudski pesmi v t. i. ljudskih posmehuljah, npr.: Joža Poža /Muco poboža/ Muca nima mleka/ Jože pa veka. Joža brnoža/ Pr peč je zaspav/ Ga j’ maček oscav. Z imenom Jožef in njegovimi različicami je povezan nastanek občnih besed, npr. narečno jóžek ‘prašičevo slepo črevo’; pêpe in pêpček ‘omejen, neroden človek’, v frazemu imeti koga za pepčka ‘norčevati se iz koga’. Po svetopisemskem Jožefu sta nastala izraza Jožefova zakonska zveza ‘razmerje, ko zakonca z dogovorom izključita spolne odnose’ in hrvaško praviti se ponizni, prepodobni Josip ‘delati se nedolžnega’. Slednji je tudi v enakopomenskem francoskem frazemu faire son Joseph, celo za žensko faire sa Joséphine ‘delati se nedolžno’. Francosko la religion de saint Joseph je zastarel izraz za ‘zakonska zveza’, angleško not for Joseph pomeni ‘za nič na svetu’, joseph ‘nedolžen, čist moški’, a good Joe ‘imeniten fant’. Sem bi lahko uvrstili tudi koroško obirsko za Jožefa bǝt ‘biti rednik, krušni oče’. Na Jóžefovo, tj. na praznik sv. Jožefa 19. marca, so po Niku Kuretu nekdaj odrasla dekleta hodila godovnjakom pod okna ali v hiše Jóžefa pét. Na ta dan je v Cankovi, na Jesenicah in v Ljubnem ob Savinji Jožefov sejem. Sv. Jožef je kot spomladanski svetnik tudi v vremenskih pregovorih: Če bo sv. Jožef lepo vreme dal, bo kmet prav dobro stal. Sv. Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen. Če je lepo vreme na Jožefovo, naj veselo bo srce kmetovo.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Ciril na 111. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 s tem imenom poimenovanih 2057 (1971: 4316; 1994: 3065;2008: 2217) prebivalcev Slovenije. Različice imena Ciril so: Kiril (2012: 20), Kiro (29), Ciril Metod (2012: 22), Metod Ciril. Ženska oblika: Cirila (1971: 943; 1994: 840; 2012: 661, 234. mesto) z različico Cirilka (2012: 5).

God:

• 28. aprila
• 18. marec
• 12. maja
• 14. in 27. junija
• 5. in 22. julija
• 9. oktobra

nekdaj sv. Cirila: 28. oktobra

Ime Ciril izhaja prek latinskega Cyrillus iz grškega imena Kýrillos, ki je nastalo iz grških občnih besed kyriakós, kýrios v pomenu ‘pripadajoč Bogu’. Ciril je bilo samostansko ime Grka Konstantina iz Soluna, ki je skupaj z bratom Metodom postavil temelje slovanskega bogoslužja na Moravskem in v Panoniji. Brata sta uvedla slovansko pisavo glagolico in prevajala v starocerkvenoslovanski jezik bogoslužne knjige in Sveto pismo. Ciril in Metod sta svetnika in slovanska apostola (v koledarju 5. julija). Po sv. Cirilu se imenuje cirilica, tj. pisava vzhodnih in dela južnih Slovanov, ki pa je nastala v Makedoniji na prelomu 9. in 10. stoletja.

Ime Ciril ima v svojem koledarju iz leta 1557 že Primož Trubar: 9. marec dan Cyrilla ſcoffa. V koledarju so npr. še: 18. marca Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni učitelj († leta 386), 28. aprila Ciril Turovski, beloruski škof († v 12. stol.), 29. aprila Ciril, sirski diakon, mučenec († v 4. stol.), 27. junija Ciril Aleksandrijski, škof, cerkveni učitelj († leta 444), 5. julija (drugod 14. februarja) Ciril, Metodov brat, slovanski apostol († 14. 2. 868), 28. oktobra Cirila, rimska devica, mučenka († leta 250).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Ljubica na 138. mestu. Dne 1. 1. 2012 sta bili s tem imenom poimenovani 1802 (1971: 1332; 1994:1997) prebivalki Slovenije. Različice imena Ljubica so: Ljuba (1971: 656; 1994: 533; 2012: 470, 280. mesto), Ljubinica (2012: 10), Ljubinka (166), Ljubislava (40), Ljubka (12), Ljupka (12), Ljubomira (110), Ljubomirka (5), Ljuboslava (29). Imenom Ljuba, Ljubica itd. pomensko in izvorno ustrezna moška imena so Ljubo (1971: 732; 1994: 580; 2012: 537, 243. mesto), Ljuban (2012: 51), Ljuben (9), Ljubinko (47), Ljubislav (5), Ljubisav (15), Ljubiša (277), Ljubko (12), Ljupko (7), Ljubodrag (7), Ljubomil, Ljubomir (1971: 435; 1994: 659; 2012: 590, 228. mesto), Ljubimir.

God:

• pri imenu Agapa: 1. aprila
• pri imenu Lioba: 28. septembra
• pri imenu Amalija: 10. julija

Ime Ljubica je manjšalno-ljubkovalna tvorjenka na ‑ica iz imena Ljuba. Prvotna manjšalnost in ljubkovalnost imena Ljubica se je z zelo pogosto rabo do danes že izgubila, kar npr. velja tudi za nekatera pogosta manjšalno-ljubkovalna ženska imena na ‑ka, npr. Alenka. Ime Ljuba je slovanskega izvora. Nastalo je iz pridevnika ljúba ali po krajšanju iz slovanskih zloženih imen s sestavino ljub. Taka imena so npr. Ljubomir, Ljubomira, Ljuboslav, Ljuboslava, Slavoljub, Ljubivoj, Ljubislav. Sestavina Ljubi- v imenih Ljubislav, Ljubislava, Ljubivoj je velelnik ljubi glagola ljubiti. Ime Ljuba in različice najdemo na slovenskem ozemlju že v 9. stoletju. Tri osebe z imenom Ljuba npr. omenja O. Kronsteiner (Die alpenslawischen Personennamen, str. 47 d.). Izvorno ga povezuje s pridevnikom ljub in ga po tvorbi primerja z imenom Lepa, ki je pri nas tudi že izpričano v 9. stoletju. Podobno ime je še Krasna.

V koledarju je ime Ljuba kot nesvetniško ime, prav tako Ljubica itd., lahko uvrščeno k imenom Agapa (1. aprila Agapa Solunska, † leta 304), Lioba (28. septembra Lioba, anglosaška opatinja, † ok. leta 762, sorodnica apostola Nemčije sv. Bonifacija) ali Amaliji (10. julija Amalberga, belgijska kneginja, redovnica, † leta 690) itd.

Julij je med moškimi imeni v Sloveniji na 413. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 223 (1971: 529; 1994 303; 2008: 236) prebivalcev Slovenije. Iz navedenih primerjalnih podatkov je razvidno, da se je število z imenom Julij poimenovanih oseb po letu 1971več kot prepolovilo. Številnejša je različica Julijan (1971: 293; 1994: 319; 2012: 332, 323. mesto), redkejši Julian (2012: 56), Juljan (6), redke in večinoma klicne različice pa so Giuliano (2012: 16), Giulio (10), Julči, Jule (2012: 6), Julko (5). Ženska oblika imena Julij je Julija (1994: 813; 1971: 757; 2008: 1589; 2012: 2110) z različicami Jula (2012: 12), Julči, Julčka, Julia (196), Juliana (21), Julijana (1971: 5449; 1994: 3919; 2008: 2492; 2012: 2260), Juljana (49), Julika (8), Julka (142), Julita (26).

God:

• 12. aprila
• 27. maja
• 1. julija

pri imenu Julija:

• 8. aprila
• 22. maja
• 1. oktobra;

pri imenu sv. Julijan:

• 6., 8., 17., 27. in 28. januarja
• 6. in 16. marca, 21. junija
• 28. avgusta
• 13. septembra

pri imenu sv. Julijana:

• 5. aprila
• 16. februarja
• 4. marca
• 19. junija

Ime Julij izhaja iz rimskega rodovnega imena Julius, ki ga razlagajo kot skrajšano obliko iz *Jovilius s pomenom ‘Jupitrov, božji’. Imeni Julijan in Julijana sta pridevniški izpeljanki iz imena Julij, tj. iz latinskega Julianus s pomenom ‘pripadajoč Juliju, izhajajoč(a) od Julija’. Najbolj znan predstavnik rimske rodbine Julijcev je bil Gaj Julij Cezar, rimski vojskovodja in državnik. S svojim imenom je ovekovečen v mesečnem poimenovanju julij (po njem je poimenovan tudi julijanski koledar), medtem ko je avgust poimenovan po njegovem pranečaku Avgustu. Med številnimi ženskimi liki z imenom Julija je iz evropske dramatike najbolj znana Julija, ki je skupaj z Romeom junakinja Shakespearove drame Romeo in Julija. Različica Julka je v primeri šibati kot Julka, tj. ‘zelo hitro’, Julie pa v francoskem frazemu faire sa Julie ‘delati se nedolžno'(tudi faire sa Joséphine v enakem pomenu).

V koledarju so 12. aprila Julij I., rimski papež (u. leta 352), 27. maja Julij, rimski vojak, mučenec († leta 302), 8. aprila Julija Billiart, belgijska redovna ustanoviteljica († leta 1816), 22. maja Julija Korziška, mučenka († leta 250), 16. februarja Julijana, maloazijska devica, mučenka († leta 304), 5. aprila Julijana Lieška, belgijska spokornica († leta 1258) in 19. junija Juliana Falconeri, italijanska redovna ustanoviteljica († leta 1341).

V koledarju je ime Ljuba kot nesvetniško ime, prav tako Ljubica itd., lahko uvrščeno k imenom Agapa (1. aprila Agapa Solunska, † leta 304), Lioba (28. septembra Lioba, anglosaška opatinja, † ok. leta 762, sorodnica apostola Nemčije sv. Bonifacija) ali Amaliji (10. julija Amalberga, belgijska kneginja, redovnica, † leta 690) itd.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Rastko na 772. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 62 (1971: 56; 1994: 61; 2008: 61) prebivalcev Slovenije. Različice: Rastimir, Rastislav (40; 1994: 46; 1971: 41), Rasto (40), Rastoslav. Ženske oblike: Rasta (6), Rastica, Rastislava (7), Rastja.

God:
pri imenu Krescencij:

• 15. april
• 4. avgust
• nekdaj 10. marec

ženska oblika pri imenu Krescencija

• 5. april
• nekdaj 15. junij

Ime Rastko je nastalo iz imenske podstave Rast, ki je nastala po krajšanju iz imena Rastislav ali Rastimir. Tvorjeno je s priponskim obrazilom ‑ko s prvotno manjšalnim pomenom. Iz iste podstave je s priponskim obrazilom ‑o tvorjeno ime Rasto. Rastislav je ime slovanskega izvora, zloženo iz velelnika rasti glagola rasti in slav ter je prvotno pomenilo ‘kdor budi, vzbuja, množi slavo’. Da bi to njihov otrok počel v življenju, je bila nekdaj želja staršev. Namesto morfema slav lahko v slovanskih jezikih najdemo tudi sestavine mir, gnev ali goj, npr. Rastimir, Rastigoj, poljsko Rościgniew. Pomensko sorodno neslovansko ime je Krescencij, latinsko Crescentius, ki se izvorno povezuje z latinskim crēscō ‘rastem, nastati, roditi se; pomnožiti se; pridobivati na moči’.

V koledarju se imena Rastislav, Rastko, Rasta, Rastislava itd. uvrščajo k imenoma Krescencij, Krescencija: 10. marca (nekdaj) Krescencij, diakon in mučenec iz Afrike, zavetnik italijanskega mesta Siena iz 4. stoletja, 5. aprila Krescencija Höss, frančiškanska redovnica in vizionarka z Bavarskega iz 18. stoletja, 15. junija (nekdaj), Krescencija, učenka (ok. 304).

Med najpogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Kristina na 35. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Kristina poimenovanih 6646 (1971: 7570; 1980: 7980; 1994: 7786) prebivalk Slovenije. Različice: Christina (2012: 14), Christine (9), Chris, Kristin (9), Kristinca, Kristinka (5), Kris, Krista (1971: 264; 1994: 126; 2012: 105), Kristel, Kristi (2012: 25), Kristijana (8), Kristina Marija (12), Kristjana (18), Krsta (5), Krstana (8), Krstina (19), Marija Kristina (15), Stina (31), Tina (7653, 28. mesto). Moška oblika imena Kristina je Kristin z različicami Chris (2012: 31), Kris (123), Krist, Kristel, Kristi, Kristijan (1261, 151. mesto), Kristjan (2118, 107. mesto), Kristl (11), Kristo (5), Krsta (12), Krstan (20), Krste (19), Krsto (38), Krstomir.

God:

• 13. marec
• 24. julij
• 6. november
• 15. december

Ime Kristina je lahko nastalo po krajšanju iz imena Kristijana. To je ženska oblika imena Kristijan, ki izhaja iz latinskega imena Christianus. Ime Christianus izvorno povezujejo z grško občno besedo hristiānós ‘kristjan’. Ime Kristina lahko razlagamo tudi kot tvorjenko na ‑ina iz imenske podstave Krist, ki je lahko nastala po krajšanju imen Kristijan, Kristjan ter iz Krist, Kristofor, latinsko Christus in Christophorus. Iz imenske podstave Krist so nastala ženska in moška imena Chris in Kris, moško Krist ter tvorjenke: ženske Krista, Kristel, Kristi in moške Kriste, Kristel, Kristin, Kristi, Kristl, Kristo. Imenske oblike Krstina, Krsta, Krstana in Krsta, Krstan, Krste, Krsto, Krstomir izhajajo iz imena Krst, ki je ob imenu Krist hrvaško ali srbsko in slovensko poimenovanje Kristusa. Uporabljajo jih večinoma priseljenci s hrvaškega ali srbskega jezikovnega področja ter njihovi potomci in potomke. V slovenščini je občna beseda krst nekdaj pomenila tudi ‘kristjan’, ki se je ohranil v frazemu živ krst ne ve ‘nihče ne ve’. V pomenu ‘kristjan’sta že v 16. stoletju obstajala tudi izraza kršenik in krščenik, narečno krščan, krščanka, splošno pridevnik krščanski in krščanska vera.

Ime Kristina ima več svetnic. Najbolj znana je Kristina iz Bolsene pri Rimu, devica in mučenka, ki je umrla leta 304 (v koledarju 24. julija). Je zavetnica Bolsene in Benetk ter lokostrelcev, mlinarjev, mornarjev. Razen nje so v koledarju še : 13. marca Kristina, perzijska mučenka (u. v 6. stoletju), 24. julija Kristina Belgijska (Čudovita), redovnica († 24. julija 1224), zavetnica duševnih bolnikov, psihiatrov in mlinarjev, 6.novembra Kristina Bruso, dominikanska tretjerednica iz okolice Kölna v Nemčiji (u. leta 1312); 15. decembra pa se spominjamo bl. Krizine Bojanc († 1941), ene od Drinskih mučenk.

Klavdija je med ženskimi imeni v Sloveniji na 91. mestu. Konec leta 2008 je bilo z imenom Klavdija poimenovanih 2987 oseb (1971: 518; 1994: 2744). Primerjalni podatki kažejo, da je bilo ime Klavdija zelo v modi v obdobju 1971–1990, ko se je število Klavdij povečalo za več kot petkrat. Po letu 1990 zanimanje za ime Klavdija polagoma upada. Precej manj pogoste so njene različice: Claudia (2008: 148), Klaudia (56), Klaudija (522), Klavdia (6). Prva je italijanska oblika, druge so hibridne tvorbe, tj. oblike s slovensko začetno pisavo ter tujo končnico. Zato jih tudi ne priporočam. Moško ime Klavdij je v primerjavi z žensko obliko Klavdija precej manj pogosto (2008: 304), ima pa prav tako različice, v katerih se ob italijanski obliki mešajo slovenske in tuje jezikovne značilnosti: Claudio (46), Klavdijo (89), Klavdio (15), Klaudio (49), Klaudijo (12).

God:

• 20. marec
• 7. avgust

Ime Klavdija izhaja iz latinskega imena Claudia, to pa je ženska oblika imena Claudius. Claudius je starorimsko rodbinsko ime in ga povezujejo z latinsko besedo claudus ‘hrom, šepav; oviran; nespreten; omahljiv; negotov’. Iz rodbine Klavdijev so znani trije rimski cesarji, in sicer Tiberij, Kaligula in Tiberij Germanik Klavdij, ki je vladal v letih 41–54.

V koledarju sta 20. marca Klavdija, maloazijska mučenka, ki je umrla okrog leta 300, 7. avgusta pa Klavdija, rimska spokornica in mati papeža Lina, ki je umrla v 1. stoletju.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Roza na 213. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Roza poimenovanih 820 (1971: 1650; 1997: 1547; 2007: 1003) prebivalk Slovenije. Različice: Rosa (2012: 136), Rosana (277), Rosanda (149), Rosina (7), Rosita (40), Rozalija (3152, 89. mesto), Rozana (66), Rozi (42), Rozika (159), Rozina (406), Rozka (13), Roža (105), Roža Marija (26), Rožamarija (16), Ruža (461), Ružica (479).

God:

• 6. marec /nekdaj, zdaj 4. september
• 23. avgust
• 4. september
• 20. oktober

Ime Roza izhaja iz latinskega imena Rosa. To je nastalo iz latinskega rosa v pomenu ‘vrtnica’. Ustrezno slovensko je roža ‘vrtnica; cvetlica sploh’, ki jo etimološko (M. Furlan, M. Snoj) razlagajo kot sprejeto iz starovisokonemškega rōsa, srednjevisokonemško rōse, nemško Rose ‘vrtnica’, kar je iz latinskega rosa ‘vrtnica’. Nanjo se navezuje manj rabljena različica Roža. Tej ustreza hrvaško ali srbsko ime Ruža z manjšalnico Ružica, ki ju imajo pri nas večinoma priseljenke s hrvaškega ali srbskega jezikovnega področja in njihove potomke. Ime Roza je lahko tudi skrajšana oblika imen, tudi zloženih, ki se začenjajo z Rosa-, npr. Rozalija, v nemščini Rosalinde, Rosamunde, Roselore, Rosemarie. Različice Rozana, Rozi, Rozika, Rozka so tvorjenke na ‑ana, ‑i, ‑ika in ‑ka iz imena Roza. Ime Rosa, kot tudi izpeljanke Rosana, Rosanda, Rosina, Rosita, je lahko izvirno latinsko Rosa, lahko pa se povezuje tudi s slovenskim rȏsa ‘drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah’ in ‘drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh’. Ime Rosana je lahko tudi zloženka iz Rosa in Ana, ime Rosanda pa tvorjenka na ‑da iz imena Rosana.

V koledarju so: 23. avgusta Roza iz Lime († 24. 8. 1617), zavetnica Latinske Amerike; Roza Wang-Hoei, kitajska mučenka († 1900); 4 septembra (nekdaj 6. marca) Rozalija, italijanska spokornica iz Viterba († 1252); 4. septembra devica Rozalija iz Palerma († 1166); 20. oktobra kartuzijanka Rozalina († 1329).

Med ženskimi imeni je Doroteja na 145. mestu. Tako se je leta 2006 imenovalo 1459 1971: 895; 1994: 1382) oseb ženskega spola. Zanimanje za ime Doroteja je bilo največje v letih 1921–1960, po upadanju pa se v zadnjih desetletjih spet precej povečuje. Različice imena Doroteja so: Dora (1971: 719; 1994: 386; 2006: 406, 286. mesto), Dorica (2006: 142), Doris 547, 239. mesto), Darja (6266, 38. mesto), Rotija (17), Teja (2006: 2192, 118. mesto), Tea (1382, 148. mesto). Moška oblika imena Doroteja je Dorotej. Tako se je leta 2006 imenovalo 19 (1994: 15) oseb. Še bolj redka je oblika Tejo (12), pogostejša pa oblika Teo (2006: 370).

God:

• 6. februar

Med ženskimi imeni je Doroteja na 145. mestu. Tako se je leta 2006 imenovalo 1459 1971: 895; 1994: 1382) oseb ženskega spola. Zanimanje za ime Doroteja je bilo največje v letih 1921–1960, po upadanju pa se v zadnjih desetletjih spet precej povečuje. Različice imena Doroteja so: Dora (1971: 719; 1994: 386; 2006: 406, 286. mesto), Dorica (2006: 142), Doris 547, 239. mesto), Darja (6266, 38. mesto), Rotija (17), Teja (2006: 2192, 118. mesto), Tea (1382, 148. mesto). Moška oblika imena Doroteja je Dorotej. Tako se je leta 2006 imenovalo 19 (1994: 15) oseb. Še bolj redka je oblika Tejo (12), pogostejša pa oblika Teo (2006: 370).

Ime Doroteja izhaja iz grškega imena Dōrothéa, ki je ženska oblika imena Dōrótheos, slovensko Dorotej. Dōrótheos je zloženka iz grških besed dō’ron ‘dar’ in theós ‘bog’. Iz istih sestavin je zloženo grško ime Theódōros, slovensko Teodor, samo v obrnjenem vrstnem redu. Pomensko in po sestavi imenu Teodor ustreza latinsko ime Deodatus, francosko Dieudonné, Daudet, slovenska ustreznica pa je Božidar.

Ime Doroteja je pri Angležih Dorothy, skrajšano Dolly; pri Nemcih Dorothea, skrajšano Dora, Doris, Dorle, Thea; pri Ircih manjšalnica Doreen; pri Rusih Dorofeja, skrajšano Darja; pri Čehih in Poljakih Dorota; pri Francozih Dorothée, manjšalno Dorette; pri Švedih Dorrit.

Doroteja (Rotija) je tudi ime svetnice in mučenke, ki je umrla leta 310 v mestu Cezareja v Kapadokiji (v koledarju 12. marca).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Breda na 115. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Breda poimenovanih 2288 (1971: 2462; 194: 2506) prebivalk Slovenije. Zelo redka je bila manjšalno-ljubkovalna oblika Bredica (2012:10).

God:

 na sv. Brigito

• 1. februar
• 23. julij

 pri imenu Frida (sv. Friderik):

• 3. marec
• 18. julij

 na god sv. Fridolina:

• 6. marec

Izvor imena Breda do zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Z izjemo ljudske pesmi manjkajo starejši zapisi. Prav tako imena Breda ne najdemo v drugih slovanskih in sosednjih jezikih. Nekateri jo povezujejo z imenom Brigita oziroma različico Brida ter z imenom Frida, nemško Friede (gl. J. Glonar, Slovar slovenskega jezika, str. 13), skrajšano obliko imena Friderika. Daljši obstoj tega imena pri nas dokazuje njegova prisotnost v slovenski ljudski pesmi, v kateri nastopa “mlada Breda”. V 1. knjigi Štrekljevih Slovenskih narodnih pesmi so pod naslovom Nesrečna nevesta in s podnaslovom “Mlada Breda” pesmi od zaporedne številke 102. do 107. V njih se za nevesto pojavijo imena Bredka, Breda, mlada Breda, Brajda, Brajdica, enkrat Anjčka, v pesmih 105. in 107. pa nevesta ni imenovana.

Samo navidez je z imenom Breda povezan izraz breda ‘težka strojnica ali lahki top italijanskega izvora’. Ta namreč izvira iz imena tovarne Breda, ki jo je leta 1886 v Milanu ustanovil inženir Ernesto Breda.

Glede na domnevno povezavo z imenoma Brigita, Frida se ime Breda v koledarju uvršča k imenu Brigita – 1. februarja Brigita Irska, devica († leta 523) in 23. julija Brigita (Birgita) Švedska, redovnica († leta 1373) ali k imenu Frida – 3. marca Friderik, nizozemski opat († leta 1175), 18. julija Friderik, nizozemski škof, mučenec († leta 838), 6. marca Fridolin, irski opat († okrog leta 600).