Med moškimi imeni v Sloveniji je dvojno ime Ciril Metod na 1223., med dvojnimi imeni pa na 10. mestu (na prvem mestu med moškimi dvojnimi imeni je Žan Luka: 89 oseb). Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2008 z imenom Ciril Metod poimenovanih 25 (1994: 34) oseb. Različice dvojnega imena Ciril Metod so: Ciril (2008: 2217; 1994: 3065; 1971: 4316), Metod (896; 1994: 965; 1971: 966), Metod Ciril (zelo redko).

God:

• 5. julij

Dvojno ime Ciril Metod je sestavljeno iz imen Ciril in Metod, ki sta tudi vsako zase precej znani, čeprav v zadnjih desetletjih zanimanje zanju precej upada. Ime Ciril izhaja iz grškega imena Kýrillos in ga povezujejo z grškima kyriakós, kýrios v pomenu ‘pripadajoč Bogu’. Ime Metod izhaja iz grškega imena Methódios. To je pridevniško ime iz grškega méthodos ‘pot, ki vodi k čemu, način učenja in preiskovanja, preiskava, preiskovanje, metoda’.

Ciril je bilo samostansko ime Grka Konstantina iz Soluna, ki je skupaj z bratom Metodom postavil temelje slovanskega bogoslužja na Moravskem in v Panoniji. Brata misijonarja sta uvedla slovansko pisavo glagolico in prevajala v starocerkvenoslovanski jezik verske knjige in Sveto pismo. Ciril in Metod sta svetnika in veljata za slovanska apostola (v koledarju 5. julija).

Po Cirilu se imenuje cirilica, tj. pisava vzhodnih in dela južnih Slovanov. Nastala je v Makedoniji na prelomu 9. in 10. stoletja. Po ljudskem izročilu sta Ciril in Metod na poti v Rim prenočevala v Jarenini, maševala pa pri Sv. Benediktu. V zreški fari pri Slovenskih Konjicah je Cirilov studenec, kjer sta sveta brata menda jedla kruh in pila vodo.

Med imeni v Sloveniji je ime Urh na 275. mestu. Leta 2006 se je tako imenovalo 367 oseb. Večina tako poimenovanih oseb je bila rojena od leta 1991 naprej. Iz tega lahko sklepamo, da je prišlo nekoliko v modo. To je tudi v skladu s trendom zadnjih desetletij, po katerem so v modi čim krajša imena (prim. še Jan, Luka, Rok, Žan). Podobno bi lahko rekli za možno žensko obliko Ula (2006: 352 oseb, 308. mesto). Možnih različic Ulrik, Ulrih naša statistika ne registrira več, obstaja pa še zelo redka ženka oblika Ulrika (2006: 6).

God:

• 4. julij

Ime Urh je nastalo prek imenskih oblik Ulrih, Urih, Ureh iz nemškega imena Ulrich, to pa iz starejšega Udalrich, Odalrich, zloženega iz starovisokonemških besed uodal ‘dedna posest’ in rīchi ‘mogočen, knez’. Nemške različice imena Ulrich so Uhl, Udo, Uli, Utz, Rickel, češki Oldřich, Oldřa, francoski Oury, Ury.

Urh je tudi priimek, ki je pogostejši od imena. Tako se je leta 2006 pisalo 751 oseb, kar ga je uvrščalo na 278. mesto med priimki v Sloveniji. Iz imena ali priimka Urh je lahko s priponskim obrazilom ‑ič tvorjen tudi priimek Uršič (2006: 1876, 41. mesto). Po drugi razlagi je ime tvorjeno iz imena Urša. Prvotna pomena priimka sta ‘sin Urha’ ali ‘sin Urše’.

Urh je ime nekdaj zelo znanega svetnika. To je Urh, škof v Augsburgu na Bavarskem v 10. stoletju (tj. 890–973, v koledarju 4. julija). Za svetnika ga je 20 let po njegovi smrti razglasil papež Janez XV. leta 993. Pri nas so mu posvečene številne cerkve. Po teh so poimenovana naselja Sv. Urh, Šenturška Gora, Šenturh, nemško St. Ulrich na Koroškem.

V zvezi s sv. Urhom je frazem klicati Urha (na pomoč) v pomenu ‘bruhati, bljuvati’. Frazem je nastal po nekdanjih poganskih slavjih, ki jih npr. še danes v Angliji prirejajo v nedeljo po 4. juliju. Pri slavjih so se ljudje opili in pogosto tudi bruhali. Sv. Urh je tako moral prevzeti še vlogo zavetnika in priprošnjika tistim, ki so pregloboko pogledali v kozarec in jim je bilo potem slabo. V nemščini se ta frazem glasi den heiligen Ulrich anrufen ali sankt Ulrich rufen.

Uroš je med pogostejšimi moškimi imeni na 32. mestu. Leta 2007 je bilo z imenom Uroš poimenovanih 6962 (1971: 908; 1994: 6389) oseb. Obstajala je tudi skoraj unikatna ženska oblika Uroška.

God:

• 4. julij

Ime Uroš je prišlo k nam s hrvaškega ali srbskega jezikovnega področja. Razlagajo ga iz starocerkvenoslovanskega ur v pomenu ‘gospodar, gospod’ in kot tvorjenko s priponskim obrazilom ‑oš. Sestavina ur je izpričana v zvezi velmožie, urove in jo imajo tudi Madžari, pri katerih pomeni ‘gospod’. Madžarsko uram v pomenu ‘moj gospod’, je verjetno prišla v naziv Hercega Hrvoja Hrvatinića. Je torej sopomenka za oblastne nazive veliki vojvoda, knez, herceg. Po imenu Uroš so nastali srbski priimek Urošević, naselbinski imeni Uroševac na Kosovem in Uršova, danes Oršava, izpričana v 14. stoletju.

Uroš je bilo ime več srbskih vladarjev, npr. srbskega kralja Štefana Uroša III. Dečanskega, očeta carja Dušana. Ustanovil je samostan Dečani in je srbski svetnik in mučenec.

V koledarju ime Uroš uvrščamo k imenu Urh (4. julija).

Avrelijan

God:

• 16. junij
• 4. julij

na god sv. Avrelija:

• 20. julij

Mohor je med moškimi imeni v Sloveniji na 779. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2007 s tem imenom poimenovanih 56 (1971: 28; 1994: 44) oseb. Zanimanje zanj je bilo nekoliko večje v obdobju 1971–1990, nekaj več kot polovica tako poimenovanih oseb pa je v gorenjski regiji. Obstajala je tudi različica Mahor, kar pa je danes razvidno samo iz priimkov Mahor in Mahorčič.

God:

• 12. julij

Ime Mohor izhaja verjetno prek oblike Mogor iz latinskega imena Hermagoras. To je tudi v grščini in ga povezujejo z imenom boga Hermesa in z glagolom agoréuō v pomenu ‘govorim (javno) v skupščini’ ali samostalnikom ‘agorá ‘zbor, skupščina; trg, tržno blago’ itd. Sestavina ‘agorá je npr. tudi v grških imenih Anaksagóras, Pythagóras. Grški bog Hermes je bil Zevsov in Majin sin, sel bogov in je spremljal duše umrlih v podzemlje.

Iz imena Mohor in različic so nastali priimki Mohor, Mohorč, Mohorčič, Mohorič, Mohorko, Mahor, Mahorčič, Mahorič, Mahorko, Mogorovič.

Hermogenes oziroma Hermagoras, kot so to ime spremenili v Ogleju, je bil sirmijski mučenec, ki je leta 304 umrl skupaj s kristjanom Fortunatom (oba sta v koledarju 12. julija). Njune kosti so ob preseljevanju narodov prenesli v Oglej in sta postala zavetnika oglejskega patriarhata od leta 1031. Od leta 1461 do 1961 sta bila tudi zavetnika ljubljanske škofije. V Sloveniji sta dve cerkvi sv. Mohorja in 16 cerkva sv. Mohorja in Fortunata. Po njih se več naselij imenuje Sv. Mohor, Šmohor ali Mohor.

Po sv. Mohorju se imenuje najstarejša slovenska založba Mohorjeva družba. Pogovorno je mohorjevka ‘knjiga Mohorjeve družbe’, enako mohorska knjiga in mohorjanska povest, mohorjan pa je ‘član Mohorjeve družbe’.

Z latinskim imenom za gozd (silva) se prek pridevniške izpeljanke *silvanus povezuje še pomensko sorodno ime Silvanus, slovensko Silvan z žensko obliko Silvana.

God:

• 6. februar
• 4. maj
• 10. julij
• 22. september
• 14. oktober

goduje kot Silvij:

• 31. maj

in se povezuje s Silvestrom:

• 2. januar
• 22. september
• 20. november
• 26. november
• 31. december

Latinsko Silvanus je tudi poimenovanje rimskega boga gozdov, polj in čred. Ime Silva je lahko skrajšana oblika imen Silvija, Silvestra in Silvana, ime Silvo pa skrajšana oblika imen Silvij, Silvester, Silvan.

Amalija je med pogostejšimi ženskimi imeni na 106. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2006 z imenom Amalija poimenovanih 2.505 (1971: 5923; 1994: 3593) oseb. Precej bolj redke so bile različice Amalia (16, 1565. mesto), Amelija (46, 887. mesto), Amelia (12, 1842. mesto), prav tako skrajšane oblike oziroma tvorjenke Malči (48, 867. mesto), Malka (21, 4350. mesto) in Lija (42, 929. mesto) ter Lia (111, 555. mesto).

God:

• 10. julij
• 12. december

Ime Amalija z različicami Amalia, Amelija, Amelia izhaja iz nemškega imena Amalia z različicama Amalie, Ameile. Razlagajo ga kot skrajšano obliko iz germanskih dvočlenskih imen, ki se začenjajo z Amal-, npr. Amalbert, Amalberga, Amalburga, Amalfried, Amalgund, Amalhilde, Amalinde, Amalrich. Pomen sestavine amal v teh imenih ni čisto jasen. Nahaja se v imenu vzhodnogotske kraljevske rodbine Amali in je mogoče pridevniška izpeljanka iz korena am z domnevnim pomenom ‘priden, delaven’.

Amalija je v angleščini Amelia, Amely, Emily, Emmy, Milly; nemško skrajšano Alma, Male, Mali, Malchen; francosko Amélie za različicami Ameline, Meline, Melin, Amelot.

V koledarju sta 10. julija Amalija, žena lotarinškega grofa Witgera iz 7. stoletja, in Amalija, begijska devica in redovnica iz 8. stoletja, 12. decembra pa Amalija, mučenka, ki je umrla v 3. stoletju

Antón.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Estera na 436. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS se je 1. 1. 2011 tako imenovalo 186 (1994: 189; 1971: 103) oseb. Pogostejša je bila različica Ester na 335. mestu (2011: 323), zelo redka pa različica Esther (2011: 10). Zelo redke ali samo klicne so bile ostale oblike imena Estera: Esta, Esterina, Esterka (6), Esti, Estika.

God:

• 1. julij

Ime Estera z različicama Ester in Esther izhaja iz svetopisemskega imena Ester perzijskega izvora z nekdanjim pomenom ‘zvezda’. V vulgati se ime glasi Esther, v grščini Esthḗr. Ustrezno slovensko ime je Zvezda, obstaja pa še ime Stela, ki izhaja iz latinskega imena Stella in je nastalo iz latinskega stella ‘zvezda’. Po svetopisemski Knjigi o Esteri je Judinja Estera kot ujetnica postala dvorjanka in potem žena perzijskega kralja Ahasvera (Kserksa I.). Na prošnjo strica Mardoheja je s spretnim posredovanjem pri kralju rešila žide v Perziji pred pokolom, ki ga je načrtoval zlobni in spletkarski kraljevi svetovalec Haman. Njeno hebrejsko ime je bilo Hadassah, tj. ‘mirta’, Esther pa naj bi bil perzijski prevod zanjo.

Svetopisemska Estera, kraljica, je v koledarju 1. julija (u. v 5. stol. pred Kr.).

Ime Adolf je med moškimi imeni v Sloveniji na 176. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo s tem imenom poimenovanih 907 (1971: 2199; 1994: 1488) moških oseb. Podatki kažejo, da se je število z imenom Adolf poimenovanih oseb od leta 1971 naprej več kot prepolovilo. Podrobnejši podatki o vseh zdaj živih Adolfih pa izkazujejo, da jih je največ iz obdobij 1931–1940 (228) in 1941–1950 (451). Iz obdobij po letu 1950 je število novorojenih Adolfov vse manj in jih po letu 1970 skorajda ni več. Popularnost imena Adolf pred drugo svetovno vojno in med njo ter njeno naglo prenehanje po drugi svetovni vojni je povezano z vzponom in padcem nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja. Skrajšane oblike imena Adolf so Adi (2012: 90), Ado (25) in Dolfe (5). Ženska oblika imena Adolf je Adolfa (1971: 17; 1994: 12; 2012: 7) z različicama Adolfina (2012: 21) in Fina (9).

God:

• 13. februar, nekdaj 30. junij
• 27. september

Ime Adolf izhaja iz nemščine, kjer ga pišejo tudi Adolph. Nastalo je iz starejših oblik Athalwolf, Athaulf, ki jih razlagajo iz starovisokonemških besed adal ‘plemenit’ in wolf ‘volk’. Glede na to so nekdaj novorojencu namenjali simbolično moč plemenitega volka. Sestavina adal je prvi del mnogih zloženih nemških imen, npr. Adalbert, Adalfried, Adalger, Adalmar, Adalwin, Adelhelm, Adelher, Adubald, Adubert. Enako sestavina wolf kot prvi in drugi del, npr. Wolfgang, Wolfhard, Wolfram ter Agilof, Arnulf, Bardolf, Bernulf, Gundolf, Hildolf. Nemške skrajšane oblike imena Adolf so Ado, Alf, Dolf. Adolf je pri Francozih Adolph, ki je tudi novejši priimek, pri Angležih Adolf, Adolph, skrajšano Dolph, pri Špancih Adolfo, pri Italijanih Adolfo, skrajšano Ezzo.

V koledarju je 13. februarja Adolf Osnabriški, nemški škof († 1224).