Zvezdana je med ženskimi imeni v Sloveniji na 303. mestu. Dne 1. 1. 2014 je bilo s tem imenom poimenovanih 412 (1971: 298;1994: 423; 2012: 411) oseb. Različice: Zvezda (1971: 54; 1994: 51; 2012: 45; 2014: 41), Zvezdanka, Zvezdica (2014: 10), Zvijezdana (7), Zvjezdana (31). Pomensko sorodna imena: Ester (2014: 322), Estera (183), Stela (2012: 171; 2014: 207), Stella (2012: 171; 2014: 224). Moški obliki: Zvezdan (1971: 86; 1994: 106; 2014: 106), Zvjezdan (2014: 6).

God:

• 11. maj (sv. Estela – Eustela)
• 1. julij (sv. Estera)
• 10. avgust (sv. Asterija)

vsi Zvezdani godujejo tudi

• 3. marec
• 23. avgust
• 21. oktober

Ime Zvezdana z različicama Zvijezdana in Zvjezdana je nastalo iz imena Zvezda. Tvorjeno je s priponskim obrazilom ‑ana, s priponskim obrazilom ‑an pa moško ime Zvezdan. Ime Zvezda je nastalo iz občne besede zvezda, enako ime Stela, nemško in italijansko Stella, iz latinskega stella ‘zvezda’, medtem ko ime Estera izhaja iz perzijščine s prvotnim pomenom ‘zvezda’. Tako se je imenovalo judovsko dekle, rojeno v babilonski sužnosti, tj. po letu 586 pred Kr., ki je postalo žena perzijskega kralja Kserksa I. in rešila judovske rojake pred pokolom. Estera, svetopisemska žena, kraljica, je v koledarju 1. julija. Takrat lahko godujejo tudi Zvezdane, Zvezde in Zvezdani. Ti lahko godujejo tudi takrat, ko sta v koledarju Stela (Estela, 11. maja) in Asterija (3. marca; 23. avgusta; 21. oktobra (Asterij)). Imeni Zvezdan in Zvezdana z različicami sta bolj v rabi na hrvaškem ali srbskem jezikovnem področju. Iz latinskega stella ‘zvezda’ so tudi imena v francoščini, npr. Etoile, starinsko Estoile, ter Détoile, Delétoile kot imena krajev ali fevdov s prvotnim pomenom ‘križišče cest oziroma poti’. Temu vsebinsko in jezikovno ustreza tudi ime ljubljanskega parka Zvezda.

V imenoslovju velja, da imajo osebna imena iz poimenovanj kovin ter nebesnih teles in pojavov magični in varovalni pomen. Taka slovanska imena so razen naših imen Zvezda, Zvezdana,v ljudski pesmi Zarika, Sončica, staročeško Zlata, Zořena, Zořata, Zořík, v bolgarščini Zvezda, Srebra, Zarko, Želěsko, v hrvaščini ali srbščini Zvijezda, Svetlana.

V koledarju se ime Zvezdana z različicami glede na pomen uvršča k imenom Stela, Estera in Asterija: 11. maja Estela, mučenka († v 3. stol.); 1. julija Estera, svetopisemska žena, kraljica († v 5. stol. pred Kristusom), 10. avgusta Asterija, italijanska mučenka († 303). Prav takrat lahko godujejo tudi Zvezdani ali pa še 3. marca in 21. oktobra, ko sta v koledarju Asterij Cezarejski, mučenec († v 3. stol.) in Asterij Ostijski, italijanski mučenec († 304).

Gizela je tudi med bolj pogostimi imeni, saj je na 195. mestu med ženskimi imeni v Sloveniji. Leta 2006 je bilo s tem imenom poimenovanih 871 (1971: 1783; 1994: 1247) oseb. Kot je razvidno iz podatkov, je zanimanje za ime Gizela v zadnjih desetletjih skoraj popolnoma prenehalo. Zelo redki sta bili pisni različici Gisella (6) in Gizella (16).

God:

• 7. maj

Ime Gizela izhaja iz nemškega imena Gisela, za katero ni zanesljive razlage. Nekateri jo razlagajo s staronordijskim gisli, geils(i) v pomenu ‘puščica, strelica, palica’. Drugi ime Gizela razlagajo iz starovisokonemškega gisal v pomenu ‘talec’ ali ‘otrok plemenitega rodu’. Starovisokonemško gisal je prva sestavina v zloženih germanskih imenih, npr. Gisalbrecht, Gisalfried, Gisalhart, Gisilhart, Gisilmar, Gisalrich, Gisalolf. Skrajšana oblika nemškega imena Gisela je Gila.

V koledarju je 7. maja Gizela, madžarska kraljica in opatinja, ki je umrla 7. maja leta 1059.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Avgust na 183. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 z imenom Avgust poimenovanih 883 (1971: 4312; 1994: 1712; 2011: 1.027) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da je zanimanje za to ime v zadnjih desetletjih zelo upadalo. Različice imena Avgust so August (2016: 44; 2011: 53), Augustin (38), Avgustin (24), Auguštin (22), Avguštin (2016: 543; 2011: 654), Gusti (10). Ženska oblika imena Avgust je Avgusta (1971: 256; 1994; 123; 2011: 68; 2016; 60) z različicami Augusta (manj kot 5), Gusta, Gusti (6), Gustika.

God:

• 15. januar
• 26. januar
• 4. maj
• 7. maj
• 27. maj
• 3. avgust
• 28. avgust
• 20. september
• 24. november (sv. Avguštin)

in

• 15. januar
• 7. oktober (Avgust)

Ime Avgust izhaja iz latinskega imena Augustus. Prvi Avgust, tj. Augustus s prvotnim pomenom ‘častitljiv, veličasten, vzvišen’ je bil Gaius Julius Caesar Octavianus Augustus, prvi rimski cesar, ki je umrl leta 14. Častni naziv Augustus je dobil leta 27 pred Kr.. Latinski pridevnik augustus ‘posvečen, svet; častitljiv, veličasten, vzvišen’ izhaja iz glagola augeō ‘pospeševati rast, oplajati; (po)večati, (po)množiti, ojačiti, okrepiti, pospeševati; rasti, narasti; pretiravati; poveličevati, hvaliti; povzdigovati itd.’

Po rimskem cesarju Avgustu je poimenovan mesec avgúst (podobno julij po Juliju Cezarju), latinsko Augustus mensis, ter zgodovinski poimenovanji avgúst ‘naslov za rimske cesarje od cesarja Oktavijana naprej’ in avgústa ‘naslov za ženo ali sorodnico rimskih cesarjev od cesarja Oktavijana naprej’, dalje slovensko avgústovec ‘cesarjev dvorjan’ in avgústovka ‘cesarjeva dvorjanka’ in ‘hruška’. Po imenu Avgust pa je tako kot po nekaterih drugih znanih imenih nastalo poimenovanje za komično figuro ávgust ‘burkež, klovn’, npr. V cirkusu je za avgusta; igrati neumnega avgusta. Ustrezni nemški izraz je der dumme August, obstaja pa tudi izraz der grüne August (tudi die grüne Minna) ‘intervencijsko vozilo; vozilo za prevoz aretirancev’, slovensko marica, hrvaško ali srbsko crna marica, angleško Black Maria, češko zelený anton.

Avgusta sta v koledarju dva:

• Avgust Chapdelaine in Neža Tsao-Kone, sv., † 1856, francoski misijonar in kitajska laikinja, mučenca (28. februar, god 15. januar)
• Avgust, sv., † ok. 560, duhovnik iz bližine Bourgesa v Franciji (7. oktober)

Goduje pa tudi na god sv. Avguština. Najbolj znani  Avguštin je 28. avgusta  Avguštin Avrelij, severnoafriški škof, cerkveni učitelj (u. leta 430), polleg njega pa so v koledarju svetnikov še:

• Avguštin Zhao Rong, sv., † 1815, prvi Kitajec, mučenec (15. januar)
• Avguštin Erledsson, sv., † 1188, škof norveške škofije Nidaros (26. januar)
• Avguštin Webster, sv., † 1535, angleški mučenec (4. maj)
• Avguštin Roscelli, sv., † 1902, duhovnik in vzgojitelj mladine iz Genove v Italiji (7. maj)
• Avguštin Canterburyjski, sv., † ok. 604, apostol Anglije (26. maj, god 27. maj)
• Avguštin Kažotić, bl., † 1323, škof iz Trogira (3. avgust)
• Avguštin Pakin tovariši, sv., † 1840, korejski mučenci (31. januar, god 20. september)
• Avguštin Yi, Agata Kim in sedem tovarišev, sv., † 1839, korejski mučenci (24. maj, god 20. september)
• Avguštin Yu, sv., † 1839, korejski katehist, mučenec (22. september, god 20. september)
• Avguštin Huy in Nikolaj The, sv., † 1839, mučenca iz Vietnama (13. junij, god 24. november)
• Avguštin Schoeffler, sv., † 1851, misijonar v Vietnamu in mučenec (1. maj, god 24. november)

Ime Florijan je med moškimi imeni v Sloveniji na 296. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 z imenom Florijan poimenovanih 384 (1971: 521; 1994: 351) oseb. Različice: Florian (2010: 59), Florjan (356), Ferjan, Herjen. Ženski obliki: Florjana (2010: 102), Florijana (100).

God:

• 4. maj

Florijan z različicama Florjan in Florian izhaja iz latinskega imena Florianus. To je izpeljanka iz latinskega imena Florus. Ime Florus pojasnjujejo z latinsko besedo florus ‘cvetoč, svetel, sijajen, krasen’. Slovenska različica imena Florijan je Cvetko, ki ima žensko obliko Cvetka.

Ime Florjan je bilo v času nastajanja priimkov precej znano, zato so iz njega nastali številni priimki, kot Florjan, Florjanc, Florjančič, Florjanič, Florijan, Florijanc, Florijančič, Ferjan, Ferjanc, Ferjančič, Flere.

Florijan se je imenoval tudi pri nas zelo znan svetnik, ki je bil rimski vojščak, mučenec v času rimskega cesarja Dioklecijana (v koledarju 4. maja). Velja za zavetnika pred ognjem, sušo, povodnijo in vojsko. Za svojega zavetnika so si gaizbrali tudi gasilci.Praznik sv. Florjana ali Florjanovo je bil nekoč zlasti čas fantovskih praznikov ter številnih šeg in navad. Praznovanje sv. Florjana ali florjanovanje se je ponekod združilo z jurjevanjem. Na Florijanovo je v Gradišču v Slovenskih goricah Florjanov sejem. V Sloveniji je 44 cerkva sv. Florijana. Po njih je poimenovano več krajev in zaselkov, npr. Florjan pri Gornjem Gradu, Florjan nad Zmincem v škofjeloški občini, zaselek Skorna pri Šoštanju Šentflorjan, Števerjan, italijansko San Floriano, naselje v Goriških Brdih, ki je zdaj v Italiji. Na sv. Florjana se nanaša tudi Cankarjeva dolina šentflorjanska, npr. v njegovi drami Pohujšanje v dolini šentflorjanski.

Ime Jakob je med moškimi imeni v Sloveniji na 57. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 4.718 (1971: 5076; 1994: 2732; 2010: 3.692) oseb. Različice: Jak (2016: 11: 2010: 8), Jaka (1971: 134; 1994: 1596; 2010: 3729; 2016: 5.001– 56. mesto), Jakob, Jaš (1994: 7; 2010: 35; 2016: 88), Jaša (1980: 22; 1994: 91; 2008: 426; 2016: 747). Ženske oblike: Jakoba, Jakobina (2010: 19; 2016: 15), Jakica (14) Jaša (13).

God:

• 16. januar
• 18. januar
• 28. januar
• 14. marec
• 14. april
• 3. maj
• 6. maj
• 23. junij
• 15. julij
• 25. julij
• 20. september
• 1. november
• 19. november
• 24. november
• 27. november
• 28. november

Jakob je svetopisemsko ime. K nam je prišlo prek latinskega Jacobus in grškega Iakōb iz hebrejskega Jaakób. Izvor tega največkrat povezujejo s hebrejskim hákeb ‘peta’, ker se je Jakob rodil kot dvojček drugi in se držal svojega brata Ezava za peto: ‘on drži za peto, on sledi za kom’. Nekateri navajajo še pomen ‘ki prevari’ ali ‘Bog naj varuje’.

Ime Jaša je nastalo po krajšanju iz imena Jakob. Tvorjeno je s priponskim obrazilom ša, tj. Ja- + ša, ki je ruskega izvora in je imelo prvotno manjšalni in (ali) ljubkovalni pomen (prim. še Saša iz Aleksander, Griša iz Grigorij). Zaradi končnega -a se je prvotno moško priponsko obrazilo pri nas pričelo uporabljati tudi za ženska imena, ki so v nekaterih primerih pogostejša od enako pisanih moških, npr. Saša. Ime Jaka je tvorjenka na a iz skrajšane oblike imena Jakob, tj. iz Jak.

Jakob je angleško Jacob in James, skrajšano Jim, Jimmy, škotsko Jamie (tudi žensko), francosko Jacques, ženska oblika Jacqueline, italijansko Giacomo, starejše Giacobbe, nemško Jakob, češko Jakob, skrajšano Jaka, Jakeš, Kobeš, Kuba, hrvaško Jakov, Jakob, Jakub. Iz imena Jakob in njegovih različic je nastalo precej priimkov, npr. Jakac, Jakelj, Jaki, Jakil, Jaklič, Jakobčič, Jakobe, Jakobec, Jakobin, Jakomin, Jakop, Jakopec, Jakopič, Jakopin, Jakoš, Jakše, Jakšič, Kebe, Kobe, Kobetič.

V koledarju je več svetih Jakobov:

• Jakob, sv., 5. st., škof v francoskem mestu Tarentaise (16.januar)
• Jakob, sv., 6. st., puščavnik v Palestini (28. januar)
• Jakob, sv., † ok. 259, diakon, mučenec iz Lambese v afriški Numidiji (6. maj)
• Jakob, sv., 8. st., škof v Dijonu v Franciji (23. junij)
• Jakob, sv., 338, škof v Nisibeni (15. julij)
• Jakob, sv., † 344, duhovnik v Perziji (1. november)
• Jakob Benfatti, sv., † ok. 1322, škof v Mantovi v Italiji (19. november)
• Jakob Chastan, sv., † 1839, mučenec v Koreji (21. september, god 20. september)
• Jakob Do Mai Nam in tovariši, sv., † 1838, mučenci v Vietnamu (12. avgust, god 24. november)
• Jakob Hilarij Barbal Cosan, sv., † 1937, šolski brat, mučenec, ustreljen v španski revoluciji (18. januar)
• Jakob in Azes, sv., 4. st., duhovnik in diakon, mučenca v Perziji (14. april)
• Jakob iz Marke (Markič), sv., † 1476, ljudski pridigar (28. november)
• Jakob Razrezani, sv., † ok. 420, mučenec v Perziji (27. november)
• Jakob Mlajši, sv., 1. st., apostol (3. maj)
• Jakob Starejši, sv., † 44, apostol (25. julij)

Med moškimi imeni je ime Filip na 116. mestu. Tako se je konec leta 2007 imenovalo 1828 (1971: 1121; 1994: 984) oseb. Iz podatkov je tudi razvidno, da se je zanimanje za ime Filip v zadnjih dveh desetletjih zelo povečalo. Obstajata tudi zelo redki skrajšani obliki Lipče in Lipe, a se večinoma uporabljata le kot klicni obliki. Ženska oblika imena Filip je Filipa (1994: 10; 2007: 11) z izpeljanko Filipina (1994: 36; 2007: 28).

God:

• 3. maj
• 11. maj
• 12. maj
• 26. maj
• 10. julij
• 15. avgust
• 22. avgust
• 11. oktober
• 22. oktober
• 25. oktober

Ime Filip izhaja iz latinskega imena Philippus, to pa iz grškega Fílippos z nekdanjim pomenom ‘ljubitelj konj’. Grško ime je zloženka iz grškega filéo ‘ljubim, imam rad’ in híppos ‘konj’. Obe grški besedi najdemo v tujkah, kot filozof, filologija, germanofil, rusofil in hipodrom.

Iz imena Filip in njegovih oblik so nastali priimki Fila, Filej, Fili, Filip, Filipan, Filipančič, Filipčič, Filipič, Filipec, Filipšek, Filipovič, Lipe, Lipej, Lipše, Pipan.

Filip je ime več svetnikov. Prvi je apostol Filip iz Betsajde ob Galilejskem jezeru, ki je bil križan okrog leta 90 (v koledarju 3. maja). Velja za zavetnika klobučarjev in suknarjev. V Sloveniji je 8 cerkva sv. Filipa in Jakoba. Po sv. Filipu je poimenovan tudi mesec maj z izrazoma šentlipovšek in šentlipušnik, hrvaško kajkavsko filipovščak. Iz imenske oblike Lipe je nastal tudi izraz lipe ‘omejen, neumen človek’. Iz zgodovine znan Filip je Filip Makedonski, oče Aleksandra Makedonskega. V zvezi z njim je izraz filípika ‘oster, napadalen govor ali članek’, ki je nastal po grškem filippikós ‘Demostenovi govori proti Filipu Makedonskemu’.

Ime Boris je med moškimi imeni v Sloveniji na 28. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Boris poimenovanih 8374 (2008: 8506; 1994: 9091; 1971: 6957) moških oseb. (Možne) različice imena Boris so: Bor (2012: 820), Bora (14), Boran (5), Borče (17), Borči, Borčo (7), Bore (36), Borislav (391), Borivoj (55), Borjan (8), Borko (67), Boro (246), Boroslav. Ženska oblika imena Boris je Borisa z (možnimi) različicami Bora (2012: 18), Borica (9), Borislava (72), Borislavka (20), Borjana (12), Borka (217).

God:

• 2. maj
• 24. julij

Ime Boris je bilo kot tudi druga slovanska imena sprejeto v naš imenski fond v zadnjih desetletjih 19. stoletja. Zelo se je uveljavilo po drugi svetovni vojni. Približno tri četrtine zdaj živih Borisov je namreč iz obdobja od 1951 do 1980. Navadno ga razlagajo kot skrajšano obliko iz slovanskega zloženega imena Borislav (prim. Borim iz Borimir). To je zloženka iz velelnika bori glagola boriti se in sestavine slav v pomenu ‘slaven’. Ime Borislav je torej prvotno pomenilo ‘kdor je slaven po borjenju, kdor naj bi se boril za slavo’. Ime Boris izvorno povezujejo tudi z imenom bolgarskega vladarja Bogoris, Borisis, ki je bil krščen za Mihaela leta 864 in je umrl 2. maja leta 907. Bolgarsko ime Bogoris razlagajo iz mongolskega bogori ‘majhen’.

V koledarju je 2. maja bolgarski knez Boris Mihael († 907); 24. julija pa brata Roman in David (prej Boris in Gleb, gl. starorusko Povest’ vremennyh let in Žitije Borisa in Gleba), kijevska kneza, mučenca († leta 1015)

Žiga spada med zelo pogosta in tudi modna imena. Leta 2006 je bilo z imenom Žiga v Sloveniji poimenovanih 5372 oseb, kar je pomenilo 47. mesto med moškimi imeni. Močno povečano zanimanje za ime Žiga se je začelo po letu 1980 in traja še danes. Zelo redko je možno izhodiščno ime Siegfried (5), prav tako ime Sigmunt (manj kot 5), samo malo pogostejša pa je možna tvorjenka na ka Žika (12) z žensko obliko Žikica (5).

God:

• 1. maj

Ime Žiga je skrajšana oblika nemških imen, ki se začenjajo na Sieg-, kot Siegmund, Siegfried. Ime Sigmunt, tudi Sigmund, nemško Siegmund, je zloženo iz starovisokonemških besed sigu ‘zmaga’ in munt ‘obramba, varstvo’. Sestavino sigu imajo npr. še naslednja nemška imena Siegbald, Siegbert, Siegher, Siegfried, Sieghard, Siegmar, Siegwald, Siegward. Različica nemškega imena Siegmund je Sigismund, pri Angležih Sigismund, Francozih Sigismond, Madžarih Zsigmond, skrajšano Zsiga, pri Čehih Zikmund, Poljakih Zygmunt. Pri nas se ime Sigmund ne uporablja več, ohranilo pa se je v priimku Sigmund (2006: 16 oseb).

Iz imen Žiga, Sigmund, Sigmunt, Sigismund, Siesmund in sorodnih imen so pri nas razen priimka Sigmund nastali še priimki Žiga (6), Žižmond (210, 2014. mesto), Žižmund (17), Žigon (450, 729. mesto).

V koledarju je Žiga takrat kot sv. Sigismund (1. maja), burgundski kralj, ki je umrl leta 523. V Sloveniji je ena cerkev sv. Žiga, tj. sv. Žiga na Polhovici, ki je podružnica fare sv. Jerneja v Šentjerneju na Dolenjskem in je bila zgrajena leta 1609. Znan Sigismund je Sigismund Luksemburški, rimsko-nemški cesar v letih 1410–1437, pri nas pa Žiga Zois, mentor in mecen slovenske literature in razsvetljenstva ter Žiga Herberstein, ki je živel v letih 1486–1566. Doma je bil iz Vipave in je bil diplomat in potopisec.

Ime Iztok je med moškimi imeni v Sloveniji na 80. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 3142 (1994: 3220; 1971: 1746) moških oseb. Pisna različica: Istok (2012: 117; 1994: 150; 1971: 252).

God:

• 1. maj (sv. Oriencij)
• 3. julij (sv. Anatolij Carigrajski)

V slovenski prostor je ime Iztok prišlo z zgodovinskim romanom Frana Saleškega Finžgarja Pod svobodnim soncem (1906–1907). Iztok je v njem glavni junak, v francoskem, nemškem in slovaškem prevodu pa je ime Iztok tudi naslov tega romana. Pisatelj Finžgar je imena v romanu zavestno izbral. Predstavnike raznih narodov v njem je skušal poimenovati z zanje značilnimi imeni. Tako tudi predstavnike slovanskih plemen Slovenov in Antov. Ime Iztok se povezuje s hrvaškim ali srbskim istok ‘vzhod’. Iz tega je slovensko iztòk (pri Pleteršniku novoknjižno po hrvaškem, srbskem in v SSKJ zastarelo ‘vzhod’). Oba tako kot rusko vostok izhajata iz starocerkvenoslovanskega vъstokъ, ki ga etimologi razlagajo kot kalk iz grškega anatolē´ ‘vzhod’. Iz tega je nastalo ime Anatolij, rusko skrajšano Tolja, ter Anatolija ‘vzhodna dežela’. Občno besedo vzhod, rusko voshod, pa razlagajo kot kalk iz latinskega oriens, v rodilniku orientis (iz tega je latinsko ime Orientius, slovensko Oriencij). Na slovenskem ozemlju se pojavlja tudi različica Istok. Iztok je torej glede na nastanek književno ime, kakršnih je v Sloveniji še nekaj, npr. Črtomir, Tugomir in se glede na izid romana Pod svobodnim soncem pojavi šele v 20. stoletju.

Kot nesvetniško ime se Iztok v koledarju pridružuje imenu Oriencij (1. maja): Oriencij, španski škof († 439). Prav tako tudi k imenu Anatol(ij): 3. julija Anatolij Carigrajski, škof († 458).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Pia na 149. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo s tem imenom poimenovanih 1537 (2008: 1398; 1994: 266; 1971: 49) oseb. Podrobnejši podatki po obdobjih kažejo, da je ime Pia prišlo v modo po letu 1990. Tudi za sicer precej manj pogosto različico Pija se je zanimanje v zadnjih dveh desetletjih zelo povečalo (2010: 240; 2008: 222; 1994: 73; 1971: 28). Zelo redka je bila moška oblika Pij.

God:

• 30. april
• 11. julij
• 21. avgust
• 23. september

Ime Pia z različico Pija izhaja iz latinskega imena Pia. Ta je ženska oblika latinskega imena Pius, slovensko Pij. Latinsko Pius razlagajo iz latinskega pridevnika pius ‘pobožen; mil, dober, nežen, ljubezniv; pravi; ljub, drag’. Naštete lastnosti naj bi imele tudi prvotne nosilke imena Pia. Z imenom Pij je bilo poimenovanih več papežev.

V koledarju je Pia uvrščena k imenu Pij: 30. aprila Pij V., papež (u. 1572), 11. julija Pij I., papež, mučenec (u. 155), 21. avgusta Pij X., papež (u. 1914), 23. septembra Pij iz Pietrelcine, redovnik (u. 1968).