Page 14 - Divji božič

80 81

olnoč je že zdavnaj mimo. Prijatelji so
Podšli domov. Polnočnice so končane. Da-

rila so odprta.
A vendarle mi še nekaj manjka.
Brez posebne zavzetosti malo pospravim,

zložim posodo in kozarce v pomivalni stroj, za-
pakiram hrano, ki je ostala.
In nato se odpravim v hlev.

Skrbno odprem vrata. Čeprav je temno, vi-
dim mehko svetlobo. V temi stojita teliček in

osel ter prežvekujeta seno.
Na drugi strani na slami počivata Marija in
Jožef, stisnjena drug ob drugem. Spita, izmuče-

na od vseh naporov.
In glej, jasli – otrok, iz katerega izhaja mehka
svetloba.

Tudi otrok spi.
Obotavljam se, stopim bližje.
Otrok odpre oči in me pogleda.

24. December

Divji bozic.indd 80 29. 10. 2019 10:25:50