Page 8 - Jaz Čarli Čeplin

Seveda ima lahko dovolj časa! Jaz sem imel ob
naštetem še vse polno drugih nujnosti!

»In kakšen je tvoj dnevni red?« je zanimalo
Pavla.

Globoko sem vzdihnil, pomislil in rekel: »Ob tem,
kar si ti naštel, se meni izgublja čas še s sledečim:
ko vstanem grem na stranišče, potem se umijem,
pospravim posteljo … Sledi zajtrk, po katerem mo-
ram običajno še enkrat na WC. Tudi ko se vrnem s
fakultete, moram na stranišče, potem imamo kosi-
lo, po kosilu si privoščim kratek dremež in potem
grem zopet na WC …«

»Težave s prostato?« me je prekinil Pavle.
»Ne, samo … Saj veš: človek mora spiti na dan vsaj
dva litra vode, in čas, ki ga porabim za pitje vode, se
podvoji s časom, ki ga potem porabim še za strani-
šče.« In potem sem pojasnil, da izgubljam čas tudi
zvečer, ko pri kapucinih zopet jemo in potem gremo
seveda tudi na stranišče. Ob večerih se po maši radi
družimo – igramo karte, ali pa kar tako klepečemo.
»Potem pa, saj veš: zopet stranišče, pa kopalnica, v
postelji še kaj preberem in je dneva konec.«
Ja, pogosto mi je zmanjkovalo časa – morda tudi
zaradi teh medštudijskih in medmolitvenih ob-
veznosti. Če seštejemo čas, ki ga izgubimo … – ne
bom rekel, da za nepotrebne opravke, kajti že po
nazivu je ‘potreba’ potreba, ki se ji pač ne moreš
izogniti – če torej seštejemo ves čas za ‘balastne’
opravke med tistimi osmimi urami za spanje in
prav tolikimi za delo, potem bi moral imeti dan
zagotovo več kot 24 ur. – Skratka: sploh ni čudno,
če nam zmanjkuje časa. Meni ga je še posebej v ti-
stem času, ki je za študente najbolj naporen: v času

28